| COMARC/B | oktober | 2022 |
Polje vsebuje kodirane podatke, ki se nanašajo na zapise za katero koli vrsto gradiva.
Koda pojasnjuje vrsto datumov, vnesenih v podpolje c – Leto izida 1 in podpolje d – Leto izida 2. Vnašamo naslednje kode:
| a | kontinuirani vir, ki še izhaja Podpolje c vsebuje začetno leto izhajanja, podpolje d pa "9999" (gl. primera 1, 17). Če začetno leto izida ni natančno znano, na ustrezna mesta vpišemo "?" (gl. primer 2). |
| b | kontinuirani vir, ki je prenehal izhajati Podpolje c vsebuje začetno, podpolje d pa končno leto izhajanja (gl. primera 3, 18). Če začetno ali končno leto ni natančno znano, na ustrezna mesta vpišemo "?". |
| c | kontinuirani vir neznanega statusa Ni znano, ali bo publikacija še izhajala ali ne. Kodo uporabljamo večinoma pri retrospektivnem vnosu, kadar ni znano, ali je publikacija dokončno prenehala izhajati ali pa samo trenutno ne izhaja. Podpolje c vsebuje začetno leto izhajanja, podpolje d pa "????" (gl. primera 4, 19). Če začetno leto izida ni natančno znano, v podpolje c na ustrezna mesta vpišemo "?". |
| d | publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu Publikacija v enem ali več zvezkih, izdanih hkrati ali z istim letom izida, tj. v enem koledarskem letu. Podpolje c vsebuje leto izida, podpolja d pa ne vnašamo (gl. primer 5), razen če je na publikaciji natisnjena napačna letnica. V tem primeru ugotovimo pravo leto izida in v podpolje c vpišemo ugotovljeno letnico, napačno pa vpišemo v podpolje d (gl. primer 21). Kodo uporabimo tudi v primeru, ko poznamo le verjetno leto izida (gl. primer 5). Če poznamo le obdobje, v katerem je delo izšlo, ne pa natančnega leta, uporabimo kodo "f". |
| e | reprodukcija dokumenta Enota je reprodukcija, tj. posebni odtis, faksimilirana ali ponovljena izdaja itd., vendar ne nova izdaja. Če gre za reprodukcijo kontinuiranega vira ali če sta ali izvirnik ali reprodukcija izhajala v obdobju več let, vnesemo začetno leto izida reprodukcije in izvirnika. Podpolje c vsebuje leto izida reprodukcije, podpolje d pa leto izida izvirnika (gl. primer 7). Če leto izida reprodukcije ali leto izida izvirnika ni natančno znano, na ustrezna mesta vpišemo "?". |
| f | publikacija z negotovim letom izida V podpolji c in d vnesemo ocenjeno obdobje: podpolje c vsebuje najzgodnejše, podpolje d pa najkasnejše možno leto izida (gl. primera 8, 20). |
| g | publikacija, ki izhaja več kot eno leto Publikacija v več zvezkih, ki so izhajali (ali izhajajo) v obdobju več kot enega leta. Podpolje c vsebuje začetno leto, podpolje d pa končno leto izhajanja (gl. primer 10). Če začetno ali končno leto ni natančno znano, vpišemo na ustrezna mesta "?" (gl. primer 11). Če publikacija še izhaja, vnesemo v podpolje d "9999", če je izšel šele prvi del (gl. primer 9), oz. leto izida trenutno zadnjega dela. |
| h | publikacija z letom izida in copyrighta Leto izida se razlikuje od leta copyrighta, navedenega v publikaciji, ali pa je leto izida neznano. Podpolje c vsebuje leto izida, podpolje d pa leto copyrighta (gl. primer 12). Če je znano samo leto copyrighta, se to vnese v podpolje c in ne v d (gl. primer 13). |
| i | publikacija z letom distribucije/izida in nastanka Uporablja se za filme in glasbo, kadar obstaja časovna razlika med nastankom/snemanjem enote in njeno distribucijo. Podpolje c vsebuje leto distribucije/izida, podpolje d pa leto nastanka (gl. primer 14). |
| j | publikacija z natančnim datumom izida Kodo uporabljamo, kadar je treba zabeležiti mesec (po možnosti tudi dan) izida publikacije. Podpolje c vsebuje leto izida, podpolje d pa točen datum v obliki MMDD (mesec, dan) (gl. primera 15, 16). |
| l | časovni razpon pri tvorjeni zbirki Kodo uporabljamo v zbirnih zapisih. Podpolje c vsebuje najzgodnejše leto gradiva v tvorjeni zbirki. Če najzgodnejše leto ni natančno znano, vpišemo na ustrezna mesta "?". Podpolje d vsebuje najkasnejše leto gradiva v tvorjeni zbirki. Če so enote v zbirki kreirane v obdobju enega koledarskega leta, se ta datum vpiše v podpolje c in d. Če najkasnejše leto ni natančno znano, vpišemo na ustrezna mesta "?". |
Kode "a", "b" in "c" uporabljamo le v zapisih za kontinuirane vire, kodo "l" uporabljamo v zbirnih zapisih, kode "d", "e", "f", "g", "h", "i" in "j" pa v vseh drugih zapisih, tudi v zapisih za končne integrirne vire.
V podpolje vnesemo ustrezno letnico – glede na vsebino podpolja b.
Pri kontinuiranih virih je leto izida 1 enako kot prvo leto v podpolju 207a – Leto in oznaka zvezka, lahko pa se razlikuje od leta v podpolju 210d – Leto izida, distribucije itd.
Pri sestavljenih letnicah (npr. 1980/81) v serijskih publikacijah vnesemo v to podpolje samo prvo letnico.
V podpolje vnesemo ustrezno letnico – glede na vsebino podpolja b.
Koda označuje vrsto bralcev, ki jim je publikacija namenjena.
| a | otroški, splošno Kodo uporabimo namesto kod "b", "c", "d" ali "e", kadar teh kod ne uporabljamo ali niso primerne. |
| b | predšolski, 0-5 let (C) |
| c | šolski, 5-10 let (C) |
| d | šolski, 9-14 let (P) |
| e | mladinski, nad 14 let (M) |
| k | odrasli, zahtevno (neleposlovje) |
| m | odrasli, splošno (leposlovje) |
| u | ni znano |
Koda označuje, ali gre za zapis za uradno publikacijo, in vrsto upravnega organa, ki je publikacijo izdal ali financiral (sem ne sodijo akademske ustanove).
| a | federacija/samostojna država Samostojne države in ozemlja z določeno mero avtonomije, npr. z lastno zakonodajo. |
| b | pokrajina, republika, zvezna država Upravna enota pod ravnijo federacije ali države z določeno mero avtonomije in lastne zakonodaje, vendar brez odgovornosti za zunanje zadeve, npr. kanadske province, nemške dežele, zvezne države v ZDA itd. |
| c | okrožje, okraj, departma Upravna enota na srednjem nivoju, ponavadi brez lastne zakonodaje, npr. departmaji v Franciji, grofije v Združenem kraljestvu (gl. primer 1). |
| d | mesto, občina itd. Upravna enota z najmanjšo pristojnostjo, npr. mesto, kraj ali vas. |
| e | organ s pristojnostmi na lokalni ravni na več kot enem območju Katera koli upravna enota pod ravnijo federacije ali države, ki vključuje več pristojnosti, npr. računalniški center, ki dela za več mestnih uprav, ali prometna ustanova, ki je odgovorna za več občin. |
| f | medvladna organizacija Mednarodne organizacije in njihovi organi, tj. telesa, ki lahko sklepajo pogodbe s samostojnimi državami, npr. Mednarodni denarni sklad ali Združeni narodi. |
| g | vlada v izgnanstvu ali ilegali Neuradna vlada, npr. francoska vlada v izgnanstvu v letih od 1941 do 1944. |
| h | raven organa ni določena Kodo uporabimo, kadar gre za uradno publikacijo, vendar ne moremo določiti vrste organa. |
| y | ni uradna publikacija |
| z | druga vrsta upravnega organa Kodo uporabimo, kadar gre za uradno publikacijo, vendar nobena od kod "a" do "g" ne ustreza vrsti organa. |
Kodo vnašamo samo, če nabor znakov, ki je v sistemu na voljo, ne zadostuje za prepis podatkov z enote. Če je bilo treba zaradi omejitve nabora znakov za računalniško obdelavo določene znake transliterirati oz. transkribirati je zapis modificiran.
Zapis pa ni modificiran, če naslovne strani ne moremo transkribirati, ker vsebuje simbole ali slike, ki jih ne bi našli v nobenem naboru znakov.
| 0 | nemodificiran zapis |
| 1 | modificiran zapis |
Koda se dodeljuje programsko in označuje jezik, ki ga uporablja knjižnica pri katalogiziranju (gl. primera 1, 3). Podatek je obvezen.
Koda v tem podpolju označuje vrsto uporabljene transliteracije.
| a | transliteracija ISO |
| b | druge transliteracije Koda se uporablja za transliteracijo po PPIAK, vključno s transliteracijo za cirilico. Kodo uporabimo le, če ima knjižnica celotne izpise samo v latinici. |
| b1 | transliteracija COBISS za cirilico** Ko programska oprema še ni podpirala vnosa v cirilici, se je koda uporabljala v zapisih, ki so bili vpisani in shranjeni v celoti v latinici, hkrati pa prirejeni za prikaz v cirilici. |
| b2 | transliteracija COBISS za vse pisave** Koda se pojavlja v starejših zapisih knjižnic, ki so uporabljale prikaz zapisov v cirilici, stari cirilici in grški pisavi. |
| c | več transliteracij |
| y | ni transliteracije |
Koda označuje pisavo stvarnega naslova. Nanaša se na pisavo na enoti in ne na nabor znakov v zapisu.
| ba | latinica |
| ca | cirilica - ni specificirana |
| cb | cirilica - srbska* |
| cc | cirilica - makedonska* |
| da | japonska pisava - ni specificirana |
| db | japonska pisava - kanji |
| dc | japonska pisava - kana |
| ea | kitajska pisava |
| fa | arabska pisava |
| ga | grška pisava |
| ha | hebrejska pisava |
| ia | tajska pisava |
| ja | devanagari |
| ka | korejska pisava |
| la | tamilska pisava |
| oc | cirilica – stara* |
| zz | druge pisave |
Primera 1 in 3 sta polna primera za polje 100. Ostali primeri ponazarjajo uporabo različnih oznak za leto izida.
100 ⊔⊔ ba c1959 d9999 em fc heng lba (Serijska publikacija je začela izhajati leta 1959 in še vedno izhaja. Namenjena je odraslim bralcem, in sicer gre za letno poročilo, ki ga izdaja Hampshire County Council. Zapis ni modificiran, jezik katalogizacije je angleščina, naslov je pisan v latinici.) 100 ⊔⊔ ba c192? d9999 (Serijska publikacija je začela izhajati med letoma 1922 in 1925 in še izhaja.) 100 ⊔⊔ bb c1810 d1860 hfre lba (Serijska publikacija je izhajala od leta 1810 do 1860. Zapis ni modificiran, jezik katalogizacije je francoščina, naslov je v latinici.) 100 ⊔⊔ bc c1980 d???? (Serijska publikacija je začela izhajati leta 1980, vendar pa številke ne prihajajo več in založnika ne moremo izslediti.) 100 ⊔⊔ bd c1750 (Enota je izšla ali verjetno izšla leta 1750. Leto v podpolju 210d je lahko vpisano na različne načine: 1750 za leto, navedeno v publikaciji v predpisanem viru podatkov, [1750] za leto, navedeno v publikaciji v nepredpisanem viru podatkov, ali za ugotovljeno leto, [1750?] za verjetno leto izida.) 100 ⊔⊔ bd c1972 (Monografska publikacija je izšla v treh zvezkih leta 1972.) 100 ⊔⊔ be c1968 d1952 (Dokument, ki je prvič izšel leta 1952, je bil ponatisnjen leta 1968.) 100 ⊔⊔ bf c1962 d1966 (Monografska publikacija nima leta izida, iz njene vsebine pa lahko razberemo, da ni izšla pred letom 1962. Pridobljena je bila leta 1966. Predvidevamo, da je bila izdana med letoma 1962 in 1966.) 100 ⊔⊔ bg c1983 d9999 (Monografska publikacija naj bi izšla v petih zvezkih. Prvi je izšel 1983, ostali pa bodo izšli kasneje. Zapis ni zaključen, ker podatki za ostale zvezke še niso znani.) 100 ⊔⊔ bg c1975 d1976 (Monografska publikacija je bila izdana v treh zvezkih od leta 1975 do 1976.) 100 ⊔⊔ bg c1962 d196? (Monografska publikacija je začela izhajati leta 1962. Ne vemo natančno, kdaj je izšel zadnji zvezek, verjetno pa leta 1968 ali 1969.) 100 ⊔⊔ bh c1985 d1983 (Publikacija je bila izdana leta 1985, letnica copyrighta je 1983.) 100 ⊔⊔ bh c1972 (Znana je samo letnica copyrighta.) 100 ⊔⊔ bi c1950 d1943 (Film je nastal leta 1943, predvajati pa so ga začeli šele leta 1950.) 100 ⊔⊔ bj c1985 d0412 (Tehnično poročilo, izdano 12. aprila 1985.) 100 ⊔⊔ bj c1985 d11?? (Poročilo, objavljeno novembra 1985. Dan izida ni znan ali pa ni pomemben.) * COBISS.net
100 ⊔⊔ ba c1904 d9999 200 1⊔ aPolitika (Živa serijska publikacija, ki je začela izhajati leta 1904.) *
100 ⊔⊔ bb c1950 d1952 200 1⊔ aLjudska tehnika (Serijska publikacija, ki je izhajala od leta 1950 do 1952.) *
100 ⊔⊔ bc c1990 d???? 200 1⊔ aEuromaske (Serijska publikacija je začela izhajati leta 1990. Ne vemo, ali še izhaja.) *
100 ⊔⊔ bf c1890 d1900 200 0⊔ aEarly Australian voyages fby John Pinkerton (Monografska publikacija je izšla med letoma 1890 in 1900. Točno leto izida ni znano.) *
100 ⊔⊔ bd c1991 d1919 (Na publikaciji je natisnjena napačna letnica. Delo je v resnici izšlo leta 1991, na publikaciji pa je natisnjena letnica 1919.)