| COMARC/B | september | 2016 |
Polje vsebuje mednarodno standardno kodo posnetka in pojasnilo, kadar zapis vsebuje več ISRC-jev. ISRC določa zvočne posnetke in videograme, ne pa fizičnih izdelkov in je usklajen z obstoječimi sistemi številčenja (črtna koda, založniška številka).
Pravilno uporabljen ISRC, vključno z vezaji. ISRC-je dodeljuje pooblaščena institucija v državi. Podpolje je obvezno, razen če je ISRC vpisan v podpolje z.
Pojasnilo k ISRC-ju v podpolju a (če obstaja): običajno pojasnitev odnosa ISRC-ja do določene izrazne oblike.
ISRC uporabljamo za identifikacijo zvočnih, video ali avdiovizualnih posnetkov, skladno s predpisi ISO 3901.
Vsak ločeno dostopen del neke publikacije mora dobiti svoj lastni ISRC, ki ga sestavlja 12 števk. Kratica ISRC stoji zmeraj pred natisnjeno ali napisano številko ISRC. V državah, kjer ne uporabljajo latinice, lahko za kratico ISRC poleg latiničnih črk uporabijo tudi domačo pisavo.
ISRC je razdeljen na štiri dele, ki so ločeni z vezaji. Včasih jih je bilo pet, zdaj pa sta četrti in peti del združena.
Koda države: Dvomestna črkovna koda države, dodeljena po ISO 3166-1.
Koda prijavitelja: Trimestna črkovno-številčna koda, ki jo dodeljujejo imenovane institucije.
Letnica: Zadnji dve števki letnice, ki se nanaša na leto, ko je posnetek dobil ISRC.
Koda posnetka: Koda iz petih števk, ki jih določi prijavitelj.
Kratice ISRC, ki je na enoti običajno natisnjena skupaj s številko, ne vnašamo v polje 016.
Napačno natisnjen ISRC lahko vnesemo v podpolje 016z – Napačni ISRC.
Vezaji med seboj ločijo posamezne dele ISRC-ja v podpoljih a in z. Druga ločila niso dovoljena.
Kadar je v zapisu več ISRC-jev, lahko dodamo pojasnila za razlikovanje med njimi.
Polje mora biti ponovljeno za vsak veljavni ISRC. Ponovljeno mora biti tudi za neveljavni ISRC, razen če se ta nedvoumno nanaša na veljavni ISRC, ki je vnesen v zapis; v tem primeru bo neveljavni ISRC vnesen v isto polje kot ustrezni veljavni ISRC.