Osebne bibliografije omogočajo pripravo različnih izpisov bibliografij za katerega
koli avtorja, za katerega so podatki vneseni v normativno bazo podatkov CONOR.SI in bibliografske enote v
vzajemno bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI.
Podatke v bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI.
Načeloma lahko avtor sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. Običajno zapise za bibliografske enote vnaša in redigira knjižnica ustanove, kjer je avtor zaposlen. Če pa ustanova knjižnice nima, lahko avtor izbere knjižnico, ki je specializirana za njegovo področje. V knjižnici dobi avtor natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.
Bibliografije preko sistema SICRIS je možno izpisovati za raziskovalce in strokovne sodelavce, ki so pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) evidentirani kot raziskovalci in imajo šifro raziskovalca, pod pogojem, da so njihove bibliografske enote vključene v sistem COBISS.SI. Izjemoma dodeljuje evidenčno šifro raziskovalca tudi IZUM (npr. našim raziskovalcem, ki delajo v tujini) v obliki 4xxxx. Posamezna enota iz baze podatkov COBIB.SI se pravilno uvrsti v osebno bibliografijo, če zapis poleg osnovnih bibliografskih podatkov (avtor, naslov, leto izida, založnik ...) vsebuje tudi tip po tipologiji dokumentov/del in šifro raziskovalca (ki mora biti vnesena v normativno bazo podatkov CONOR.SI).
Šifro raziskovalca praviloma dodeli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije (ARRS) raziskovalcu, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco ARRS. Eden od pogojev je zaposlitev raziskovalca
v organizaciji, ki je pri ARRS registrirana kot izvajalka raziskovalne in razvojne dejavnosti
(http://www.arrs.gov.si/sl/evidreg/).
Prošnjo za vpis v evidenco raziskovalcev ARRS je treba poslati na ARRS na ustreznem
obrazcu.
Po vpisu raziskovalca v evidenco ARRS se podatki samodejno prenesejo tudi v informacijski sistem SICRIS (trikrat tedensko).
Podatke o raziskovalcu, ki se želi predstaviti v informacijskem sistemu SICRIS, vendar ne izpolnjuje pogojev za vpis v evidenco ARRS (npr. raziskovalec slovenskega rodu v tujini), lahko vnesemo v sistem SICRIS tudi neposredno, če ima raziskovalec najmanj diplomo univerzitetnega programa (pridobljeno po starem programu) ali magisterij 2. bolonjske stopnje in z bibliografijo izkazuje vpetost v raziskovalno delo. Prošnjo za vpis v SICRIS pošlje raziskovalec na IZUM na obrazcu SICRIS-RR-1/2 v elektronski in pisni obliki. Dodeljena evidenčna šifra raziskovalca ima obliko 4xxxx. Kadar namerava raziskovalec v kratkem opraviti registracijo pri ARRS, svetujemo, da tega obrazca ne izpolni, saj se bodo njegovi podatki ob registraciji na ARRS avtomatsko prenesli tudi v informacijski sistem SICRIS.
Do nedavnega je IZUM dodeljeval tudi evidenčno šifro v obliki 9xxxx, ki pa je bila namenjena izključno za potrebe vodenja osebnih bibliografij v sistemu COBISS, ne pa tudi za predstavitev v sistemu SICRIS. Evidenčno šifro v obliki 9xxxx je lahko pridobil kdor koli, tudi če ni bil raziskovalec. Od septembra 2014 dalje (Bibliografije, V5), je omogočen izpis osebne bibliografije neposredno na podlagi normativne baze podatkov CONOR.SI. S tem šifra raziskovalca ali evidenčna šifra ni več pogoj za izpis osebne bibliografije preko sistema COBISS. Evidenčno šifro dodeljuje IZUM le še v izjemnih primerih (npr. zaradi vnosa uredništev v retrospektivno bazo serijskih publikacij CORES.SI, ki zaenkrat še temelji na šifri raziskovalca). Zahtevek za dodelitev evidenčne šifre z utemeljitvijo, ki ga je treba poslati na naslov podpora@izum.si, mora vsebovati ime in priimek avtorja, letnico rojstva ter področje njegovega delovanja.
Da bo izpis bibliografije na osnovi katerekoli šifre deloval, je treba dodeljeno šifro vnesti v normativni zapis za avtorja v normativno bazo podatkov CONOR.SI. To stori knjižnica, ki dopolnjuje in redigira bibliografijo avtorja. Po samodejni sinhronizaciji normativnega zapisa avtorja z ustreznimi bibliografskimi zapisi v bazi bibliografskih podatkov COBIB.SI bo mogoč izpis bibliografije na osnovi dodeljene šifre raziskovalca.
Raziskovalec, ki je predhodno imel evidenčno šifro, kasneje pa se je registriral pri ARRS in s tem pridobil uradno šifro raziskovalca, mora sam sporočiti knjižnici, ki skrbi za redakcijo njegove bibliografije, da mu v zvezi s tem ustrezno popravi normativni zapis v normativni bazi podatkov CONOR.SI. Pisno obvestilo je treba poslati tudi na IZUM na naslov podpora@izum.si, da bo na osnovi zahtevka evidenčna šifra blokirana.
Bibliografije serijskih publikacij omogočajo izpis bibliografskih enot, razvrščenih po
tipologiji, iz vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB.SI.
Izpis bibliografskih enot iz COBIB.SI je za določeno serijsko publikacijo možen le na osnovi mednarodne
standardne številke serijske publikacije – ISSN, ki jo vpišemo v ustrezno okence (npr. če vpišemo 0352-1982,
ki je ISSN revije Arhitektov bilten, bodo v izpis vključeni vsi katalogizirani prispevki iz te revije).
Podatke za oceno A3 – sredstva izven ARRS zbira Javna agencija za
raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in nam jih običajno pošlje pred pripravo in objavo novih podatkov
za razpise. V izpisih v SICRIS-u se ti podatki torej le izpišejo in niso odvisni od bibliografskih
enot raziskovalca.
Več informacij lahko pridobite na ARRS.
Elementi, ki se upoštevajo pri določanju kvantitativnih ocen A'' (izjemni dosežki),
A' (zelo kakovostni dosežki) in A1/2 (pomembni dosežki), so opisani v 42. členu ARRS-jevega
Pravilnika
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
V postavki Upoštevano število točk so zajete bibliografske
enote, ki zadostijo merilom, opredeljenim v ARRS-jevem
Pravilniku
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (člen 36 in Priloga 1).
S formulo lahko upoštevano število točk zapišemo:
Upoštevano število točk = ∑Z + min (15/85 ∑Z, ∑S)
Kriteriji so opisani v dokumentu
Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (Priloga 1
Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti).
Seznam se nahaja na naslovu
http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.html.
Seznam mednarodnih baz podatkov dopolnjujemo sproti, in sicer na podlagi informacij, ki jih praviloma
posredujejo OSIC-i, ko ugotovijo, da je določena revija na novo uvrščena v katero izmed ustreznih mednarodnih baz podatkov.
Seznam revij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, dopolnjujemo na podlagi sklepov sej znanstvenih svetov za posamezne vede na ARRS. Pobudo za uvrstitev na seznam lahko dajo posamezniki, in sicer jo naslovijo na Osrednje specializirane informacijske centre (OSIC-e).
Če je revija uvrščena v več kategorij, se pri vrednotenju upošteva tista kategorija, ki članku prinese največ točk.
Podatke za razpise ARRS pripravljamo nekajkrat letno na zahtevo ARRS in sicer na
osnovi bibliografskih enot raziskovalcev v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB.SI in aktov ARRS.
Pri tem se upošteva obdobje in stanje baze COBIB.SI na dan, ki ga določi ARRS.
Če je pri posameznih razpisih za pripravo podatkov katerega od raziskovalcev treba upoštevati daljše
obdobje, moramo to pobudo prejeti od ARRS. Več informacij v zvezi s tem lahko pridobite na ARRS.
Razlike v izpisih se pojavljajo zato, ker se v izpisu Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne
uspešnosti po metodologiji ARRS upoštevajo trenutno stanje baze COBIB.SI in izbrani parametri izpisa, izpis Podatki za
razpise pa je pripravljen za obdobje, ki ga določi ARRS in na osnovi stanja baze COBIB.SI na točno določen dan.
Osnovni pogoji, da se v izpisih pojavijo citati, so:
»Polno obdelan« članek v bazah WoS ali Scopus pomeni, da je vključen v eno od baz WoS (npr. SCI, SSCI, A&HCI)
ali Scopus z vsemi svojimi karakterističnimi podatki (naslov, avtor(ji), revija, leto, itd.) in ga je pod temi podatki tudi
moč najti v bazah WoS ali Scopus. Pogoj za to pa je, da je bil objavljen v reviji, ki je indeksirana v eni od baz WoS ali Scopus.
Število čistih citatov je število citatov brez avtocitatov. Za čisti citat se upošteva citat, v katerem
nobeden izmed avtorjev ne citira samega sebe. V nasprotnem primeru se citat šteje za
avtocitat pri vseh avtorjih citiranega članka. Čisti citati se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in ne v bazah
podatkov WoS ali Scopus. Ugotavljajo se na podlagi zapisov za članke v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi v bazah WoS ali Scopus,
pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
Avtocitati
Avtocitat nastane, če obstaja vsaj en avtor, ki je isti pri citiranem članku in članku, ki tega prvega citira. Z drugimi besedami: Če se v članku, ki je citiran, in v članku, ki citira, pojavi vsaj ena ista identifikacijska številka iz normativne baze osebnih imen CONOR.SI, se članek, ki citira prvi članek, šteje za avtocitat pri vseh avtorjih tega članka.
Primer:
Avtorji A, B in C so objavili članek X. Članek X je bil kasneje citiran v štirih drugih člankih, kjer so zastopani naslednji avtorji:
prvi članek – avtorji A, B in C
drugi članek – avtorja A in B
tretji članek – avtorji C, D in E
četrti članek – avtorja D in E
Citati v prvih treh člankih se za avtorje članka X štejejo kot avtocitati, le citat v četrtem članku je čisti citat, ker članka niso napisali avtorji A, B ali C. Članek X bo imel v kateri koli bibliografiji (osebni bibliografiji, bibliografiji skupine ali bibliografiji organizacije), 4 citate, to je 3 avtocitate in 1 čisti citat.
Sporočilo pošljite na naslov podpora@izum.si.
V sporočilu navedite COBISS.SI-ID članka in pripadajoče podatke iz baz WoS ali Scopus.
Opozorilo:
Eden pomembnejših podatkov, ki lahko vpliva na uspešno vzpostavitev povezave med zapisoma
COBIB.SI-WoS oziroma COBIB.SI-Scopus, je DOI – Digital Object Identifier (digitalni identifikator objekta).
V kolikor vaš članek DOI ima, opozorite knjižničarja, da ga vnese v bibliografski zapis za članek v COBIB.SI
(podpolje 017a).
Če ste napako našli v zapisih baz podatkov servisa WoS, lahko prošnjo za popravek pošljete
preko spletne strani Thomson Reuters
z izbiro povezave Request a
data change in our databases.
Če pa ste napako našli v zapisih v bazi Scopus, lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletnega obrazca http://help.elsevier.com/app/ask_scopus/p/8150.
V primeru nejasnosti lahko pišete tudi na naš naslov podpora@izum.si in bomo vašo prošnjo posredovali mi.
Glavni razlog za razlike v številu citatov je običajno časovni zamik.
Pri člankih, ki so polno obdelani v bazah WoS, pa je lahko razlog tudi ta, da se v izpisih bibliografij upoštevajo le citati iz člankov v revijah, ki so indeksirane v eni od baz SCI, SSCI ali A&HCI. V izpisih pa se ne upoštevajo citati, ki so se pojavili npr. v bazah CPCI-S, SPCI-SSH, BKCI-S in BKCI-SSH pred letom 2011.
Datum, ki je pri določeni bibliografski enoti v izpisu bibliografije naveden pri povezavi na Scopus
(enako velja za WoS), pomeni, da so se tega dne na podlagi podatkov, pridobljenih iz baze Scopus, nazadnje posodobili podatki o
citatih pri nas v naših bazah. Če bibliografska enota v Scopusu citatov še nima, ta datum predstavlja datum vzpostavljene povezave
med zapisoma v bazah COBIB.SI in Scopus. Če program v postopku preverjanja/ažuriranja citatov ne zazna novih citatov v Scopusu, se
pri nas tudi datum ne spremeni. S klikom na povezavo na Scopus si lahko stanje citatov te bibliografske enote v Scopusu ogledamo
online. Glede na to, da se podatki o citatih v naših bazah ažurirajo z zamikom, ni nujno, da se število citatov pri nas in online
v Scopusu vedno ujema. Pri nekem članku lahko pride do zamika do meseca dni, če je bil ta članek v Scopusu citiran kmalu po zadnjem
preverjanju/ažuriranju pri nas.
© 1998-2018 IZUM