Statistični podatki, ki se nanašajo na širše razrede, skupine ali kategorije. Podatki so povprečje, vsota ali kakšna drugačna izpeljava iz podatkov na ravni posameznika, tako da ni več možno razlikovati med značilnostmi posameznikov znotraj teh razredov, skupin ali kategorij (gl. primer 1).

Primera: število brezposelnih in njihova starost v določenih geografskih regijah ali statistični podatki na nacionalni ravni o pojavljanju določenih prekrškov, ki so bili prvotno izpeljani iz statističnih podatkov posameznih policijskih okrožij.

Podatki iz raziskovalne študije, v kateri je posameznik ali več ljudi prospektivno razvrščenih v eno ali več intervencij (ki lahko vključujejo placebo ali drugo kontrolo), na osnovi katerih se ocenjujejo učinki teh intervencij na biomedicinske ali vedenjske izide, povezane z zdravjem.

Podatki, zbrani ali sestavljeni iz več, pogosto heterogenih virov, ki imajo eno ali več skupnih referenčnih točk, pri čemer je bil vsaj eden od virov prvotno pripravljen za drugi namen. Ti podatki so vključeni v novo entiteto (gl. primera 2, 7).

Primer: zagotavljanje podatkov o številu univerz v zadnjih stopetdesetih letih z uporabo različnih razpoložljivih virov (finančni dokumenti, uradne statistike, univerzitetni registri), s kombiniranjem podatkov iz ankete s podatki iz uradnih statistik o geografskih območjih (gostota prebivalstva, število zdravnikov na prebivalca itd.) ali z uporabo protokola RSS za zbiranje objav na blogih ali tvitih.

Kvalitativni podatki (besedilni, video, zvočni ali slikovni), prvotno ustvarjeni za druge namene, pretvorjeni v kvantitativne podatke (izražene v matrikah po enotah) z uporabo tehnik kodiranja v skladu z vnaprej določenimi shemami kategorizacije.

Primer: kodiranje manifestov političnih strank, kot je študija o volitvah v Evropski parlament 2009 (doi:10.4232/1.10204).

Podatki, ki so rezultat eksperimentalne raziskovalne metode, s katero upravljamo nekatere ali vse spremenljivke, vključene v hipoteze.

Genomski podatki se nanašajo na genom in DNA posameznega organizma. Uporabljajo se v bioinformatiki, kjer se zbirajo, shranjujejo in obdelujejo genomi živih bitij. Genomski podatki večinoma izvirajo iz tehnik sekvenciranja, vendar gre za širši izraz od sekvenčnih podatkov. Vključujejo lahko tudi podatke, ki niso povezani z zaporedjem, kot so podatki iz mikromrež, podatki iz panelov PCR v realnem času in farmakogenomskih študij (gl. primer 3).

Geoprostorski podatki so vse vrste podatkov s prostorskimi koordinatami, ki omogočajo preslikavo na zemeljsko površje. Predstavljajo lahko fizične objekte, ločena območja ali neprekinjene površine. Ločeni geoprostorski podatki so po navadi predstavljeni z uporabo vektorskih podatkov, sestavljenih iz točk, črt in večkotnikov, medtem ko se povezani geoprostorski podatki navadno prikazujejo z rastrskimi podatki kot mreža celic, v kateri ima vsaka celica svojo vrednost. Številne aplikacije na najrazličnejših področjih ustvarjajo geoprostorske podatke (kot so GIS, oprema za daljinsko zaznavanje, enote GPS, naprave za arheološke in geodetske meritve, ročno kartiranje in računalniško podprto oblikovanje (CAD)) v številnih oblikah, kot so slike, vektorji, besedila in podatki v tabelah.

Vektorski geoprostorski podatki vključujejo tabele s seznami arheoloških najdišč z njihovimi koordinatami, besedilne datoteke (npr. XML) s koordinatami in topologijo zgodovinskih cestnih omrežij, rezultate glasovanja za politične stranke po upravnih območjih. Geoprostorski podatki, ki temeljijo na rasterju, pa vključujejo satelitske slike, fotografije iz zraka, skenirane zemljevide in digitalne karte vzpetin/razgibanosti površja, rastja, rabe zemljišč, površinske temperature morja, onesnaževanja zraka, tipov prsti itd.

Laboratorijski dnevnik je primarni zapis raziskave. Raziskovalci uporabljajo laboratorijske dnevnike za dokumentiranje svojih hipotez, eksperimentov in prvotnih analiz ali interpretacij teh eksperimentov. Oznaka se uporablja tako za tradicionalne kot tudi za elektronske laboratorijske dnevnike.

Podatki, ki so rezultat ocenjevanja določenih lastnosti (ali značilnosti) bitij, stvari, pojavov (in/ali procesov) z uporabo predhodno uveljavljenih standardov in/ali specializiranih instrumentov ali tehnik (gl. primer 8).

Podatki, ki so rezultat raziskovanja z opazovanjem, kar vključuje zbiranje opažanj v realnem času (npr. opazovanje vedenja, dogodkov, razvoja (zdravstvenega) stanja ali bolezni itd.), ne da bi poskušali upravljati s katero koli od neodvisnih spremenljivk.

Podatki, zabeleženi z mehanskimi ali elektronskimi napravami v obliki, ki omogoča, da se informacije prikličejo in/ali reproducirajo.

Primer: slike ali zvoki na disku ali magnetnem traku (gl. primer 4).

Podatki, ki izhajajo iz modeliranja ali posnemanja procesov, dogodkov ali sistemov v resničnem svetu, pogosto z uporabo računalniških programov (gl. primer 5).

Primer: program, ki modelira, kako se spreminja potrošnja v gospodinjstvu glede na posredne spremembe davkov; ali niz podatkov o hipotetičnih pacientih in njihovi izpostavljenosti zdravilu, njihovem prvotnem zdravstvenem stanju in znanih neugodnih/škodljivih posledicah.

Podatki, pridobljeni z raziskavo, v kateri s sistematično uporabo statistične metodologije na izbranem vzorcu populacije zbiramo podatke ter raziskujemo in ocenjujemo določeno značilnost te populacije. Vključeni so popisi prebivalstva, vzorčne raziskave, zbirke podatkov iz administrativnih evidenc in izpeljanih statističnih dejavnosti ter vprašalniki (gl. primer 6).

Zbirka raziskovalnih podatkov je rezultat raziskave in je običajno objavljena kot zbirka v nacionalnem ali mednarodnem zaupanja vrednem podatkovnem arhivu (repozitoriju). Biti mora javno dostopna in dokumentirana v takšni obliki, da omogoča ponovitev objavljenih znanstvenih ugotovitev. Njena kakovost se ocenjuje na podlagi podatkov, metapodatkov in izčrpne spremljajoče dokumentacije (npr. merski instrument, poročilo o poteku raziskovanja, informacija o vzorcu, predloga soglasja, protokoli, programska oprema; vsebine so lahko opisane tudi v datoteki Preberi me (ReadMe), kadar repozitorij nima podrobnih metapodatkovnih polj). Njena znanstvena pomembnost se kaže v uporabnosti za raziskovanje širokega nabora aplikativnih ali teoretsko osmišljenih problemov (gl. primer 6).

Korpus je posebna zbirka raziskovalnih podatkov, ki je enovita, standardno označena in notranje strukturirana zbirka avtentičnih besedil, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem, dostopna v elektronski obliki in opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje in statistično obdelavo podatkov (gl. primer 7).

Nabor podatkov predstavlja delne, necelovite raziskovalne podatke, objavljene v podatkovnem arhivu (repozitoriju), s čimer so izpolnjena načela FAIR in omogočena ponovljivost raziskav. Podatki so opremljeni z metapodatki, licenco, trajnim identifikatorjem in označeni tako, da je uporabnikom razvidna njihova necelovitost (gl. primer 8).