Na ta način obdelujemo monografske vire v več delih, pri katerih posamezni deli nimajo svojega naslova (gl. primer 1) ali pa imajo relativno nepomembne podrejene naslove, ki so lahko nadomestilo štetja (npr. črkovno zaporedje, če je vsebina urejena po abecedi, kot npr. pri leksikonih, slovarjih, imenikih ...).

Če ima vsak del svoj ISBN, se polje 010 – Mednarodna standardna knjižna številka (ISBN) ponovi, v podpolje 010b – Pojasnilo pa vnesemo ustrezno številčno oznako dela. Vnesemo tudi skupni ISBN, če obstaja.

Če zapis za monografski vir v več delih iz skupine A prevzamemo iz vzajemne baze, podatkov o delih, ki jih v knjižnici nimamo, ne brišemo. Kateri deli so v knjižnici dejansko na voljo, navedemo med podatki o zalogi (gl. primer 2).

Na ta način obdelujemo vire, pri katerih je izhajanje že zaključeno (gl. primera 3 in 4).

Če izhajanje ni bilo zaključeno v enem koledarskem letu, v podpolje 100b – Oznaka za leto izida vnesemo kodo "g" – publikacija, ki izhaja več kot eno leto, v podpolje 100c – Leto izida 1 vnesemo leto izida dela, ki je izšel najprej, v podpolje 100d – Leto izida 2 pa leto izida dela, ki je izšel zadnji.

Če je bilo izhajanje monografskih virov v več delih zaključeno v enem koledarskem letu, vnesemo v podpolje 100b kodo "d" – publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu, leto izida pa vnesemo v podpolje 100c.

Ustrezno polju 100 – Splošni podatki o obdelavi se izpolni tudi podpolje 210d – Leto izida, distribucije itd., in sicer v obliki "prvo leto izida–zadnje leto izida".

V podpolju 215a – Posebna oznaka gradiva in obseg navedemo število delov. Če posamezni deli nimajo podrejenih naslovov in vsi deli izidejo v istem letu oziroma sta dela dva in izideta v zaporedju najprej prvi in nato drugi del, paginacijo posameznih delov tudi navedemo v podpolju 215a.

Kadar imajo deli podrejene naslove oz. vsi deli ne izidejo v istem letu ali v tekočem vrstnem redu, paginacijo posameznih delov navedemo v polju 327 – Opomba o vsebini.

Naslove posameznih delov vnesemo v ponovljiva podpolja 327a – Besedilo opombe. V podpolju 3270 – Uvodna fraza vnesemo uvodno frazo in dvopičje ("Vsebina:"), v podpolju 327a pa navedemo oznake in naslove posameznih delov ter druge podatke, kot so leto izida, paginacija, odgovornost itd.). Da se vsebina vsakega podpolja 327a izpiše v svoji vrstici, mora imeti drugi indikator v polju 327 vrednost "1" – Med ponovljenimi podpolji a je nova vrstica.

Na ta način obdelujemo vire, katerih vsi deli še niso izšli (gl. primere 5, 6 in 7). Ko v knjižnici prejmemo nov del, zapis sproti dopolnjujemo (gl. primer 2).

V podpolje 100b vnesemo kodo "g". V podpolje 100c vnesemo prvo leto izida. V podpolje 100d vnesemo "9999", če je izšel šele en del ali če so vsi deli do zdaj izšli v istem letu, sicer vnesemo leto izida začasno zadnjega dela (gl. primer 5).

Ustrezno podatkom v polju 100 izpolnimo tudi podpolje 210d, in sicer v obliki "LLLL-", če je izšel en del ali več delov v prvem letu, oz. v obliki "LLLL-<LLLL>" (druga letnica označuje leto izida dela, ki je izšel nazadnje), kadar deli izidejo v več letih.

V podpolju 215a navedemo dosedanje število delov v lomljenih oklepajih.

Ob izidu vsakega naslednjega dela spremenimo podatke o letu izida začasno zadnjega dela v podpoljih 100d in 210d ter število zvezkov v podpolju 215a. Koda "g" v podpolju 100b ostane nespremenjena, tudi ko izide zadnji del, razen če vsi deli izidejo v istem letu. V takšnem primeru v podpolju 100b kodo "g" po izidu zadnjega dela nadomestimo s kodo "d".

Naslove posameznih delov vnesemo v ponovljiva podpolja 327a. V podpolju 3270 navedemo uvodno frazo in dvopičje ("Dosedanja vsebina:"), v podpolja 327a pa vnesemo oznake in naslove posameznih delov ter druge podatke (leto izida, paginacija, odgovornost itd.). Prvi indikator v polju 327 mora imeti vrednost "0" – Opomba o vsebini ni popolna. Da se vsebina vsakega ponovljivega podpolja 327a izpiše v svoji vrstici, mora imeti drugi indikator v polju 327 vrednost "1". Polje 327 dopolnimo ob izidu vsakega naslednjega dela.

Podatke o posameznih delih v poljih 215 in 327 dopolnjujemo po vrstnem redu številčenja in ne po vrstnem redu, kot prihajajo deli v knjižnico. Ko izide zadnji del, je monografski vir zaključen. Takrat zapis dopolnimo v skladu s pravili iz prejšnjega poglavja.

Pri monografskih virih v več delih iz skupine B prevzamemo iz vzajemne baze podatkov le zapise za dele, ki jih imamo v knjižnici. Če zapise kreiramo, dobi vsak del svoj bibliografski zapis.

Na ta način obdelujemo monografske vire v več delih, pri katerih ima poleg skupnega naslova vsak posamezni del še svoj podrejeni naslov (gl. primer 8).

V zapis za posamezni del vnesemo podatke o opisovanem delu. Skupni naslov vnesemo v podpolje 200a – Stvarni naslov, številčno oznako dela v podpolje 200h – Oznaka podrejenega dela in naslov posameznega dela v podpolje 200i – Naslov podrejenega dela.

Če je nivojev podrejenosti več, ponovimo ali podpolje 200i (gl. primer 9) ali podpolji 200h in 200i.

Na ta način obdelujemo monografske vire v več delih, kjer je v vsakem posameznem delu več del, na naslovni strani pa so navedeni skupni naslov in naslovi posameznih del (gl. primer 10).

V zapis za posamezni del vnesemo podatke za opisovani del.

V podpolje 200a vnesemo skupni naslov, v podpolje 200h pa številčno oznako dela.

Ker so naslovi del, vsebovanih v posameznem delu, enakovredni, jih ne smemo vpisati v ponovljena podpolja 200i (to bi pomenilo hierarhičen odnos med njimi).

Enakovredne naslove posameznih del vnesemo v polje 327. V podpolje 0 vnesemo uvodno frazo in dvopičje ("Vsebina na nasl. str.:"). Če gre za dela enega avtorja (tistega, ki je vpisan v podpolje 200f), vnesemo te naslove v ponovljiva podpolja a. Drugi indikator mora imeti vrednost "0", da se med ponovljenimi podpolji a oz. med enakovrednimi naslovi ločilo (podpičje) izpiše programsko. Če gre za dela različnih avtorjev ali anonimna dela, vnesemo te naslove prav tako v ponovljiva podpolja a. Drugi indikator mora imeti vrednost "2", da se med ponovljenimi podpolji a oz. med enakovrednimi naslovi ločilo (pika) izpiše programsko.

Naslove posameznih del in njihove avtorje vnesemo tudi v polje 423 – Dodana, prikrita in priključena dela.

Pri monografskih virih v več delih iz skupine C lahko kreiramo skupni zapis za vse dele, lahko pa kreiramo tudi zapise za posamezne dele. Knjižnice se glede na svoje potrebe same odločijo, katerega od obeh načinov obdelave bodo izbrale. Če je v COBIB-u zapis (zapisi) za monografski vir v več delih že obdelan na en način, knjižnica pa želi vir obdelati na drugi način, obstoječega zapisa (zapisov) ne sme spreminjati, temveč mora kreirati nov zapis (zapise) na drug način.

V COBIB-u in lokalnih bazah podatkov lahko torej soobstajajo zapisi, kreirani na oba načina.

Na dva načina lahko obdelujemo monografske vire v več delih, ki imajo za skupni naslov generični izraz (npr. "Zbrana dela", "Collected works", "Gesamtwerke", "Gesamtausgabe" ...), na naslovni strani pa so navedeni tudi naslovi del v posameznem delu. Naslovi so na istem hierarhičnem nivoju (gl. primera 11 in 12).

Če delamo en skupni zapis, posamezne dele opišemo v opombi o vsebini v polju 327. Ta način omogoča, da se ohrani pregled nad celoto, kar je zlasti pomembno za nacionalno bibliografijo. Pomenske naslove zaradi iskanja navedemo tudi v polju 423. Naslove, ki sestojijo iz generičnih izrazov, lahko v polju 423 izpustimo.

Če za vsak del kreiramo svoj zapis, v ponovljena podpolja 200a vnesemo naslove posameznih del. V polje 225 – Zbirka (v odgovarjajoča podpolja 225afv) vnesemo skupni naslov, odgovornost in številčno oznako dela. Zaradi iskanja po naslovu je skupni naslov smiselno vpisati tudi v podpolje 540a – Dodatni naslov.

Monografske vire v več delih lahko obdelamo na dva načina tudi takrat, ko podrejeni naslovi posameznih delov izražajo neko zaporedje, na primer časovni razpon, zgodovinska obdobja ipd. (gl. primer 13).

Lahko izdelamo en bibliografski zapis in posamezne dele opišemo v opombi o vsebini v polju 327. Ta način omogoča, da se ohrani pregled nad celoto, kar je zlasti pomembno za nacionalno bibliografijo. Naslove posameznih del zaradi iskanja navedemo tudi v polju 423.

Knjižnica lahko iz različnih razlogov (npr. zaradi ustreznega izpisa osebne bibliografije) za posamezne dele izdela ločene zapise.