Izvirno likovno delo, ki nastane z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa itd. na podlago.

Izvirno likovno delo (ne grafični odtis ali slika), izdelano s svinčnikom, peresom, kredo ali drugim risalnim priborom.

Izvirna likovna upodobitev, izdelana z nanosom barve na podlago (gl. primer 1).

Vsaka podoba, ki je posnetek druge podobe in je narejena s fotografskim postopkom. Fotografski posnetek izvirne slike ali fotokopija grafičnega odtisa torej velja za fotomehansko reprodukcijo. Sem sodijo tudi umetniške reprodukcije, razglednice, plakati in študijski odtisi (gl. primer 2).

Del filma, steklena plošča ali papir z "negativno" sliko, tj. nasprotno od "pozitivne" – fotoodtisa, diapozitiva ali prosojnčce. Uporablja se za izdelavo pozitivnega odtisa. Vključeni niso negativni fotoodtisi, fotoodtisi, ki so kombinacija negativov in pozitivov, fotografije ali nadeksponirani odtisi, ki vsi sodijo med tehnike za izdelavo fotoodtisov.

Pozitivna slika, izdelana na osnovi delovanja svetlobe ali drugega sevanja na snov, občutljivo za svetlobo (gl. primer 3). Izraz "fotoodtis" je tu uporabljen kot natančnejši izraz od "fotografije", ki tehnično lahko pomeni odtis ali negativ. Sem uvrščamo tudi rentgenske in neprosojne stereoskopske slike.

Dvodimenzionalni vizualni prikaz, viden s prostim očesom in običajno na neprosojni podlagi. Kodo uporabimo, kadar ne moremo ali ne želimo navesti natančnejše oznake.

Vzorec ali podoba, prenesena z vrezane kovinske ali lesene plošče, litografskega kamna itd. Na splošno obstajajo štiri vrste tiska: ploski, visoki (reliefni), globoki in matrični.

Prerez, detajl, diagram, naris, perspektiva, načrt, delovni načrt itd., izdelan za uporabo v gradbeništvu, strojništvu itd.

Druge vrste gradiva, ki niso vključene zgoraj. Sem sodijo dela, izdelana s kombinacijo prostoročne in tiskarske tehnike, če nobena ne prevladuje. V takih primerih se moramo včasih odločiti, ali avtor šteje delo za fotoodtis (čeprav gre za poslikavo čez fotografijo). Ročno poslikavo štejemo k tehnikam, ki se uporabljajo pri tiskarskem postopku (ta vidik pokriva podpolje 116d). V to skupino uvrščamo tudi računalniško izdelane grafike in različne matrice za razmnoževanje (tudi šapirografske matrice in matrice za prosojnice).

Gl. primer 1.

Gl. primera 2, 3.

Enota je odtisnjena ali izdelana v eni barvi. Koda se uporablja za enobarvna umetniška dela. Ne uporablja se za fotografsko gradivo.

Enota je odtisnjena ali izdelana v črni in beli barvi (gl. primer 3).

Enota je odtisnjena ali izdelana v več barvah (gl. primera 1, 2).

Enota, izdelana s tiskarskim ali fotografskim postopkom, je ročno pobarvana.

Enota ima barvne karakteristike drugačne od zgoraj navedenih, npr. osenčeno, niansirano (npr. sepija).

Gl. primer 1.

Vrsta jedkanice, "mehki lak".

Skica, upodobitev prostorov, zgradb, napeljav, pohištva, opreme, dekoracij itd., ki jo izdela arhitekt.

Ovoj kot del vezave ali ščitni ovitek enote, npr. trde ali mehke platnice, ovitki za gramofonske plošče itd. Lahko je pritrjen na enoto ali ne.

Sporočilo ali podoba na listku, ki ga lahko prilepimo ali kako drugače pritrdimo na površino. Sem uvrščamo tudi ekslibrise (nalepke z znakom lastnika knjige), ki so navadno nalepljeni na notranji strani platnic.

Ilustrirano obvestilo na enem ali več listih, ki je namenjeno lepljenju na javnih mestih in opozarja na dogodke, dejavnosti, izdelke ali storitve (gl. primer 2). Sem uvrščamo tudi zgolj okrasne plakate (posterje), izdelane po letu 1960.

Kartonček s sliko na eni strani, na katerega lahko napišemo ali natisnemo sporočilo in ga pošljemo brez ovojnice.

Vizitka ali razglednica, ki jo izročimo ali pošljemo ob posebni priložnosti; običajno vsebuje sporočilo z dobrimi željami.

Neprosojen list, ki prikazuje podatke v grafični ali tabelarni obliki, npr. stenski diagram.

Kompleti kart z oznakami ali figurami, ki se uporabljajo pri družabnih igrah ali napovedovanju usode. Oznake so lahko standardne ali pa posebej oblikovane.

Karton ali drug neprosojen material, potiskan z besedami, številkami ali slikami, namenjen hitremu prikazovanju.

Gradivo, navadno tiskano in na papirju, ki je namenjeno trenutni rabi in ga potem pogosto zavržemo. Sem sodi tudi kratkotrajno gradivo, ki naj bi bilo shranjeno vsaj za nekaj časa.