COMARC/B Format za bibliografske podatke

PDFCOMARC/Bmarec2022

F Vodenje bibliografij v sistemu COBISS

F.6 Tipologija dokumentov/del – definicije in priporočila

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
1.01izvirni znanstveni članek

Izvirni znanstveni članek je samo prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. Praviloma je organiziran po shemi IMRAD (Introduction, Methods, Results And Discussion) za eksperimentalne raziskave ali na deskriptivni način za deskriptivna znanstvena področja. Objavljen mora biti v znanstveni reviji z recenzentskim sistemom sprejemanja člankov in recenziran. Recenzentski sistem mora biti razviden iz navodil avtorjem.

Prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v znanstveni reviji, ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.06" ali "1.08". Izjema so članki, ki so bili po konferenci na povabilo uredništva revije napisani posebej za redno številko revije in so bili sprejeti v objavo po enakih recenzentskih merilih in postopkih kot članki v redni številki revije ter ustrezajo definiciji za tip "1.01".

1.02pregledni znanstveni članek

Pregledni znanstveni članek je pregled najnovejših del o določenem predmetnem področju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile publicirane. Prinaša nove sinteze, ki vključujejo tudi rezultate lastnega raziskovanja avtorja. Objavljen mora biti v znanstveni reviji z recenzentskim sistemom sprejemanja člankov in recenziran. Recenzentski sistem mora biti razviden iz navodil avtorjem.

Prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v znanstveni reviji, ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.06" ali "1.08". Izjema so članki, ki so bili po konferenci na povabilo uredništva revije napisani posebej za redno številko revije in so bili sprejeti v objavo po enakih recenzentskih merilih in postopkih kot članki v redni številki revije ter ustrezajo definiciji za tip "1.02".

1.03kratki znanstveni prispevek

Kratki znanstveni prispevek je izvirni znanstveni članek, pri katerem so nekateri elementi sheme IMRAD lahko izpuščeni. Na kratko povzema izsledke končanega izvirnega raziskovalnega dela ali dela, ki je še v teku. Sem uvrščamo tudi kratke preglede (mini review) in predhodne objave, če imajo značaj kratkega znanstvenega prispevka.

Sem uvrščamo tudi podatkovne prispevke, ki ne ustrezajo pogojem za uvrstitev v tip "1.01" ali "1.02". Podatkovni prispevek je prva objava originalnih raziskovalnih podatkov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. V reviji je objavljen opis raziskave, raziskovalni podatki pa so dostopni na ustrezni stalni povezavi. Objavljen mora biti v znanstveni reviji z recenzentskim sistemom sprejemanja člankov.

Sem uvrščamo tudi uvodnike v tematskih številkah revij, če imajo jasno ločen diskusijski, sklepni ali pregledni del, podrobno povzemajo in opredeljujejo temo ali raziskovalni problem, vsebujejo krajšo analizo znanstvenih dosežkov člankov, objavljenih v posebni številki ali tematskem sklopu, uporabljajo znanstveni aparat in so recenzirani na enak način kot znanstveni članki.

Prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v znanstveni reviji, ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.06" ali "1.08". Izjema so članki, ki so bili po konferenci na povabilo uredništva revije napisani posebej za redno številko revije in so bili sprejeti v objavo po enakih recenzentskih merilih in postopkih kot članki v redni številki revije ter ustrezajo definiciji za tip "1.03".

Kratkih prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v znanstveni reviji, ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.10" ali "1.12".

Komentarjev k člankom (npr. v obliki pisem urednikom) ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.21", razen v primeru, kadar vsebujejo tudi lastne raziskovalne izsledke in ustrezajo definiciji za tip "1.03".

1.04strokovni članek

Strokovni članek je predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja, zahtevnost besedila pa prilagojena potrebam uporabnikov in bralcev strokovne ali znanstvene revije ali integrirnega vira.

Prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji ali integrirnem viru, ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.07" ali "1.09".

1.05poljudni članek

Poljudni članek je članek za popularizacijo znanstvenih ali strokovnih spoznanj in družbene vloge raziskovalne in razvojne dejavnosti. Praviloma je objavljen v splošni reviji, časniku, reviji za popularizacijo znanja ali integrirnem viru.

Prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji ali integrirnem viru, ne uvrščamo v ta tip, temveč v tip "1.07" ali "1.09".

1.06objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Vabljeno predavanje mora biti razvidno iz publikacije ali programa konference ter ustrezati merilom za tip "1.08".

Vabljeno predavanje se po pomembnosti (običajno tudi po dolžini trajanja) razlikuje od vseh drugih predavanj na isti konferenci. Sem uvrščamo samo uvodna in zaključna plenarna ali sekcijska vabljena predavanja, ki so v zborniku običajno navedena v posebni rubriki (npr. keynote speaker). Rutinskih pozivov k sodelovanju na konferenci ne uvrščamo v ta tip.

1.07objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Vabljeno predavanje mora biti razvidno iz publikacije ali programa konference ter ustrezati merilom za tip "1.09".

Vabljeno predavanje se po pomembnosti (običajno tudi po dolžini trajanja) razlikuje od vseh drugih predavanj na isti konferenci. Sem uvrščamo samo uvodna in zaključna plenarna ali sekcijska vabljena predavanja, ki so v zborniku običajno navedena v posebni rubriki (npr. keynote speaker). Rutinskih pozivov k sodelovanju na konferenci ne uvrščamo v ta tip.

1.08objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (predavanje, referat, poster), v celoti objavljen v samostojnem zborniku konference, v znanstveni reviji ali na spletni strani konference oz. organizatorja konference. Objavljen prispevek mora biti vsaj načeloma organiziran kot znanstveni članek.

Recenziranost po merilih za izvirne/pregledne znanstvene članke oz. samostojne znanstvene sestavke v monografijah se ugotavlja glede na tipologijo zbornika konference, ki je lahko samostojna monografska publikacija, redna ali posebna številka revije, suplement ali vir na spletu.

Povzetkov in razširjenih povzetkov ali objavljenih prosojnic ne uvrščamo v ta tip (gl. tip "1.12").

1.09objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (predavanje, referat, poster), v celoti objavljen v samostojnem zborniku konference, v strokovni (ali znanstveni) reviji ali na spletni strani konference oz. organizatorja konference.

Povzetkov in razširjenih povzetkov ali objavljenih prosojnic ne uvrščamo v ta tip (gl. tip "1.13").

1.10objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje)

Vabljeno predavanje mora biti razvidno iz publikacije ali programa konference ter ustrezati merilom za tip "1.12".

Vabljeno predavanje se po pomembnosti (običajno tudi po dolžini trajanja) razlikuje od vseh drugih predavanj na isti konferenci. Sem uvrščamo samo uvodna in zaključna plenarna ali sekcijska vabljena predavanja, ki so v zborniku običajno navedena v posebni rubriki (npr. keynote speaker). Rutinskih pozivov k sodelovanju na konferenci ne uvrščamo v ta tip.

1.11objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje)

Vabljeno predavanje mora biti razvidno iz publikacije ali programa konference ter ustrezati merilom za tip "1.13".

Vabljeno predavanje se po pomembnosti (običajno tudi po dolžini trajanja) razlikuje od vseh drugih predavanj na isti konferenci. Sem uvrščamo samo uvodna in zaključna plenarna ali sekcijska vabljena predavanja, ki so v zborniku običajno navedena v posebni rubriki (npr. keynote speaker). Rutinskih pozivov k sodelovanju na konferenci ne uvrščamo v ta tip.

1.12objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Povzetek prispevka (predavanja, referata, posterja) na konferenci, ki je objavljen v zborniku konference ali v znanstveni oz. strokovni reviji ali na spletni strani konference oz. organizatorja konference.

Sem uvrščamo tudi razširjene povzetke in objavljene prosojnice.

1.13objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Povzetek prispevka (predavanja, referata, posterja) na konferenci, ki je objavljen v zborniku konference ali v znanstveni oz. strokovni reviji ali na spletni strani konference oz. organizatorja konference.

Sem uvrščamo tudi razširjene povzetke in objavljene prosojnice.

1.16samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji se obdela kot posebna bibliografska enota le, če gre za t. i. uredniško publikacijo s samostojnimi prispevki posameznih avtorjev in ne za integralno besedilo več avtorjev, navedenih tudi na naslovnici monografije. Samostojni znanstveni sestavek mora biti vsaj načeloma organiziran kot znanstveni članek. Sem uvrščamo tudi izvirne znanstvene zemljevide, kadar predstavljajo avtorsko prepoznaven samostojni prispevek.

V ta tip ne uvrščamo prispevkov s konferenc, ki so objavljeni v zborniku konference, v tematski ali posebni številki revije, ter sestavkov ali poglavij v publikacijah tipa "2.04", "2.05", "2.12", "2.13" in "2.14".

1.17samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji se obdela kot posebna bibliografska enota le, če gre za t. i. uredniško publikacijo s samostojnimi prispevki posameznih avtorjev in ne za integralno besedilo več avtorjev, navedenih tudi na naslovnici monografije. Sem uvrščamo tudi strokovne zemljevide, kadar predstavljajo avtorsko prepoznaven samostojni prispevek.

V ta tip ne uvrščamo prispevkov s konferenc, ki so objavljeni v zborniku konference, v tematski ali posebni številki revije, ter sestavkov ali poglavij v publikacijah tipa "2.05", "2.12", "2.13" in "2.14".

1.18strokovni sestavek v slovarju, enciklopediji ali leksikonu

Sestavek vsebuje strokovno zasnovan sistematičen pregled in prikaz določene teme, problema, predmeta, besede, osebe ali dogodka, navadno s pojasnili. Sestavek mora biti daljši od 200 besed, sicer ga uvrstimo v tip "1.25".

Sem uvrščamo le podpisane sestavke.

1.19recenzija, prikaz knjige, kritika

Prispevek v znanstveni ali strokovni publikaciji (reviji, knjigi itd.), v katerem avtor ocenjuje ali dokazuje pravilnost/nepravilnost nekega znanstvenega ali strokovnega dela, merila, mnenja ali ugotovitve in/ali spodbija/podpira/ocenjuje ugotovitve, dela ali mnenja drugih avtorjev. Prikaz strokovnega mnenja, sodbe o znanstvenem, strokovnem ali umetniškem delu, zlasti glede na njegovo kakovost.

1.20predgovor, uvodnik, spremna beseda

Kratek sestavek pred ali za glavnim besedilom, ki govori o tem besedilu in o njegovem avtorju. Pozdravnih besed, zahval ipd. bibliografsko ne obdelujemo. Uvodne ali spremne študije znanstvenega ali strokovnega značaja v monografijah lahko uvrstimo v tip "1.16" ali "1.17". Uvodnike znanstvenega značaja v revijah lahko uvrstimo v tip "1.03".

1.21polemika, diskusijski prispevek, komentar

Prispevek, v katerem avtor dokazuje pravilnost določenega merila, svojega mnenja ali ugotovitve in spodbija ugotovitve ali mnenja drugih avtorjev.

1.22intervju

Javnosti namenjen pogovor o znanstveno ali strokovno relevantnih temah, ki je objavljen pretežno v obliki vprašanj in odgovorov.

Prispevkov, ki nastanejo na podlagi odgovorov na vprašanja, a niso objavljeni v obliki vprašanj in odgovorov, kot tudi posameznih izjav, prispevkov na okroglih mizah in anket, ne uvrščamo v ta tip.

1.23umetniški sestavek

Poezija, proza, skladbe in drugi umetniški sestavki, ki so del zaključenega opusa.

1.24bibliografija, kazalo ipd.
1.25drugi sestavni deli
1.26znanstveni sestavek v slovarju, enciklopediji, leksikonu

Sestavek vsebuje znanstveno zasnovan, sistematičen pregled ali prikaz določene teme, problema, predmeta, besede, osebe ali dogodka, navadno s pojasnili, ki je praviloma del temeljnega znanstvenega slovarja, leksikona (tip "2.26") ali znanstvenega terminološkega slovarja, enciklopedije, tematskega leksikona (tip "2.27"), lahko pa tudi strokovnega slovarja, enciklopedije, leksikona (tip "2.06").

Sem uvrščamo le podpisane sestavke.

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
2.01znanstvena monografija

Znanstvena monografija je publikacija, v kateri se znanstveno, sistematično, izčrpno in vseobsegajoče obravnava neki problem, vprašanje ali predmet, oseba ali dogodek, v enem zvezku oz. v določenem številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v vnaprej določenem časovnem obdobju. Znanstvena obravnava vključuje analizo znanstvene literature o obravnavanem problemu, ki se jo na temelju lastnih raziskovalnih izsledkov in izkušenj sintetizira v izvirna spoznanja. Publikacija mora biti recenzirana, imeti mora CIP in ISBN (ISMN). Sem uvrščamo tudi znanstvene zemljevide. Znanstvenokritične izdaje vira, ki zajemajo reprodukcijo, prepis ali prevod historičnega vira, uvrščamo v tip "2.28", znanstvene slovarje, enciklopedije ali leksikone pa v tip "2.26" ali "2.27".

Zbornikov s konferenc, zaključnih in drugih poročil o delu na raziskovalnih nalogah in projektih ipd. ne uvrščamo v ta tip. Prav tako sem ne uvrščamo doktorskih disertacij, ki naknadno izidejo kot znanstvene monografije, če v vsebini dela ni nobenih dopolnitev/sprememb.

2.02strokovna monografija

Strokovna monografija je publikacija, v kateri se strokovno obravnava neki problem, vprašanje ali predmet, oseba ali dogodek, v enem zvezku oz. v določenem številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v vnaprej določenem časovnem obdobju. Publikacija mora imeti CIP in ISBN.

Zbornikov s konferenc, zaključnih in drugih poročil o delu na raziskovalnih nalogah in projektih ipd. ne uvrščamo v ta tip.

2.03univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik je vrsta publikacije, ki je namenjena študentom kot predpisano učno gradivo za določeno študijsko vejo ali predmet (npr. učbenik algebre, praktikum).

2.04srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo

Učbenik za osnovne in srednje šole ter drugo preduniverzitetno izobraževanje, ki je pripravljen skladno s predpisanim učnim načrtom in sprejet po ustreznem postopku.

2.05drugo učno gradivo

Sistematična obdelava učne snovi po študijskem programu, ki jo avtor pripravi po svojem ali tujem gradivu (zapiski predavanj, zbrano gradivo, skripta), zbirka vaj in nalog za določen predmet ter drugi učni pripomočki (npr. zvočno gradivo, multimedijske učne enote ...).

2.06slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Publikacija splošnega ali strokovnega značaja, ki na pregleden način vsebuje podatke in navodila za določeno področje ali predmet.

2.07bibliografija

Urejen pregled objavljenih in/ali izvedenih del, objavljen kot monografija.

2.08doktorska disertacija

Doktorska disertacija je delo, s katerim je avtor pridobil naslov doktor znanosti.

2.09magistrsko delo

Magistrsko delo je delo, s katerim je avtor pridobil naslov magister znanosti ali naslov magister po bolonjskem študijskem programu.

2.10specialistično delo

Specialistično delo je delo, s katerim je avtor pridobil naslov specialist.

2.11diplomsko delo

Diplomsko delo je delo, s katerim je avtor pridobil veljaven strokovni naslov.

2.12končno poročilo o rezultatih raziskav

Publikacija, ki prikazuje potek in rezultate (spoznanja, odkritja) znanstvenoraziskovalne ali razvojnoraziskovalne naloge. Sem uvrščamo le končna oziroma zaključna poročila, ki so javno dostopna. Začasna, vmesna in letna poročila ter administrativna poročila financerjem se ne evidentirajo.

2.13elaborat, predštudija, študija

Poročilo o izvedeni projektni nalogi kot zaključena strokovna publikacija oz. dokumentacija, namenjena znanemu uporabniku, v kateri je sistematično in izčrpno obdelan neki problem ali tema, na osnovi relevantnih virov informacij, ter so podane usmeritve za reševanje problemov in predlogi za nadaljnje delo.

2.14projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt)

Projekt je lahko zaključena publikacija, ki določa, kaj naj bi se naredilo in kako, oz. je skupek načrtov, tehničnih opisov in pregleda stroškov za kak objekt (npr. projekt ceste, projekt stavbe v gradbeništvu in arhitekturi, projekt stroja v strojništvu, projekt informacijskega sistema, investicijski projekt v ekonomiji ipd.).

2.15izvedensko mnenje, arbitražna odločba
2.16umetniško delo

Poezija, proza, skladbe, filmi, slike in druga umetniška dela.

2.17katalog razstave
2.18znanstveni film, znanstvena zvočna ali video publikacija

Objava znanstvenih problemov in izsledkov na filmskem ali magnetnem traku ali na drugem elektronskem nosilcu informacij. Publikacija mora biti recenzirana, imeti mora CIP in ISBN (ISMN). Vsebovati mora raziskovalno metodologijo, rezultate in razpravo.

2.19radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca na elektronskem nosilcu informacij, ki na strokovno utemeljen način obravnava določeno vsebino. Obdelamo jo na podlagi predloženega posnetka, sicer jo kot dogodek uvrstimo v tip "3.11".

Reklamnih filmov in predstavitev podjetij ne uvrščamo v ta tip, temveč v "2.25".

2.20zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Elektronska zbirka raziskovalnih podatkov, katere znanstvena pomembnost se kaže v uporabnosti za raziskovanje širokega nabora aplikativnih ali teoretsko osmišljenih problemov. Zbirka podatkov mora biti rezultat zaključene raziskave in mora ustrezati visokim merilom kakovosti, pri čemer se njena kakovost ocenjuje na podlagi izčrpne spremljajoče dokumentacije. Zbirka podatkov mora biti javno dostopna v nacionalnem ali mednarodnem znanstvenem podatkovnem arhivu (repozitoriju). Zbirka raziskovalnih podatkov mora biti dokumentirana in dostopna v takšni obliki, da omogoča ponovitev objavljenih znanstvenih ugotovitev, izvedenih na njeni podlagi.

Posebna zbirka raziskovalnih podatkov je korpus, ki je enovita, standardno označena in notranje strukturirana zbirka avtentičnih besedil, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem, dostopna v elektronski obliki in opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje in statistično obdelavo podatkov.

2.21programska oprema

Programska oprema na računalniškem mediju, ki je javno dostopna ali izdelana za znanega naročnika in predstavlja avtorsko prepoznavno samostojno delo. Programska oprema za podporo informacijskim sistemom ali procesom, pri kateri je avtorstvo praviloma korporativno, se ne evidentira.

2.22nova sorta

Nova sorta rastlin je intelektualna lastnina. Dokazuje se z odločbo o potrditvi oziroma zavarovanju sorte, ki jo izda pristojni državni organ na podlagi mednarodno primerljivih rezultatov RIN (Razpoznavnost, Izenačenost, Nespremenljivost), pridobljenih s preizkušanjem pri institucijah, priznanih na nivoju EU, in je vpisana v Skupni katalog sort EU.

2.23patentna prijava

Status patentne prijave ima zahteva za podelitev patenta od vložitve do podelitve in objave patenta v uradnem glasilu pristojnega urada za varstvo industrijske lastnine. Urad izda prijavitelju potrdilo o prejeti vlogi. Za isti izum se v bibliografijo uvrsti samo ena patentna prijava.

2.24patent

Patent je zavarovan izum. Podeli se z dnevom objave patenta v uradnem glasilu pristojnega urada za varstvo industrijske lastnine. Patent se dokazuje z odločbo o podelitvi patenta ali z njegovo objavo na internetu (ESPACENET). Ko je patent podeljen, je treba tip "2.23" spremeniti v tip "2.24" ter dopolniti podatke.

Če je za isti izum v različnih državah podeljenih več patentov iz iste patentne družine, se lahko vrednoti samo en podeljeni patent po izboru izumitelja ali prijavitelja. Za patent iste patentne družine se obdela le en zapis, v katerem se v opombi beležijo tudi vse morebitne druge podelitve. Izjema so podeljeni patenti z bistveno spremembo osnovnega izuma.

2.25druge monografije in druga zaključena dela
2.26temeljni znanstveni slovar ali leksikon

Sem uvrščamo leksikografska dela, ki zadoščajo vsem naslednjim merilom: (1) imajo zahteven in strokovno utemeljen koncept, (2) izvirajo iz izčrpnega ali v velikem obsegu zbranega gradiva, (3) imajo visoko stopnjo izhodiščne urejenosti gradiva, (4) so nastala skupinsko, ker je za njihovo izdelavo potrebnih vsaj 70 človek-let dela, (5) izčrpno ali v zelo visoki meri upoštevajo relevantno literaturo, (6) prinašajo večstransko analizo gradiva na strokovno visokem nivoju, (7) so izčrpno ali visoko obvestilna, (8) prinašajo več novih jezikoslovnih spoznanj ali uveljavljajo druge pomembne novosti, (9) vključujejo le ročno, s strani človeka interpretirane podatke (strojno generirani podatki so lahko vključeni samo izjemoma, in sicer le kot dodatne vsebine), ki so bili (vsaj izhodiščno) zasnovani oz. interpretirani za človeškega uporabnika, (10) podatke prikazujejo na načine, ki so v sodobnem znanstvenem slovaropisju uveljavljeni (morebitne nove pristope morajo ustrezno oceniti tako uporabniki kot strokovnjaki), pri čemer morajo vsi (potencialni) segmenti slovarja temeljiti na koherentnem in iz iste jezikoslovne logike izhajajočem konceptu ter podobne zadrege razreševati na podoben način, (11) imajo vsa ustrezna spremna besedila in (12) imajo velik pomen v narodnem in mednarodnem okviru.

2.27znanstveni terminološki slovar, enciklopedija ali tematski leksikon

Sem uvrščamo leksikografska dela, ki zadoščajo vsaj devetim od dvanajstih meril, naštetih v tipu "2.26". Terminološki slovarji morajo poleg tega izkazovati normativnost ali vsaj prizadevanje za standardizacijo izrazja.

2.28znanstvenokritična izdaja vira

Znanstvenokritična izdaja vira zajema reprodukcijo in/ali prepis in/ali prevod historičnega vira (npr. tekstovnega, notnega, likovnega in kartografskega gradiva) ter več kot 2 avtorski poli obsegajoč znanstveni aparat (tekstnokritične in/ali vsebinske opombe, literaturo in študijo). Publikacija mora biti recenzirana in imeti vse predpisane elemente za pridobitev CIP in ISBN (ISMN).

2.29model

Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Model je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela na področju oblikovanja izdelka in mora ustrezati določenim zahtevam delovanja oziroma izboljšavam delovanja izdelka (Locarnska klasifikacija).

Model se popiše na osnovi izdane listine o zaščiti modela.

2.30zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Sem uvrščamo tudi zbornike, ki so po vsebini sicer znanstveni, vendar recenziranost ni izkazana.

2.31zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci
2.32zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci, ki so recenzirani po merilih za izvirne/pregledne znanstvene članke oz. samostojne znanstvene sestavke v monografijah. Zbornik je lahko samostojna monografska publikacija, redna ali posebna številka revije, suplement ali vir na spletu. Da so bili prispevki ustrezno recenzirani, mora biti razvidno iz navedb v publikaciji ali drugače dokazljivo. Domača konferenca se šteje kot mednarodna, kadar je najmanj 1/3 aktivnih udeležencev iz tujine. Pri tem se upoštevajo udeleženci, katerih prispevki so objavljeni v zborniku.

2.33strokovni film, videoposnetek ali zvočni posnetek

Objava strokovnih problemov in izsledkov na filmskem ali magnetnem traku ali na drugem elektronskem nosilcu informacij.

Sem uvrščamo tudi videoposnetke samostojnih predavanj (npr. Videolectures) in predstavitve projektov.

Podkastov, intervjujev, novinarskih konferenc ne uvrščamo v ta tip, temveč v "2.19".

Reklamnih filmov in predstavitev podjetij ne uvrščamo v ta tip, temveč v "2.25".

IZVEDENA DELA (DOGODKI)
3.10umetniška poustvaritev

Koncerti, gledališke in operne predstave ter druge javne izvedbe umetniških del.

3.11radijski ali TV dogodek

Sodelovanje v radijskih ali televizijskih poročilih, prikazih, pogovorih ipd.

3.12razstava

Prireditev, ki jo organizira avtor razstavljenih del ali avtor postavitve.

3.14predavanje na tuji univerzi

Predavanje na univerzi, znanstveni oz. akademski instituciji in znanstvenih združenjih izven Slovenije. Daljša gostovanja na tujih univerzah uvrščamo v biografijo.

3.15prispevek na konferenci brez natisa

Naslov prispevka mora biti razviden iz programa konference.

3.16vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Vabljeno predavanje mora biti razvidno iz programa konference.

Vabljeno predavanje se po pomembnosti (običajno tudi po dolžini trajanja) razlikuje od vseh drugih predavanj na isti konferenci. V tip "3.16" uvrščamo samo uvodna in zaključna plenarna ali sekcijska vabljena predavanja. Rutinskih pozivov k sodelovanju na konferenci ne uvrščamo v ta tip.

3.25druga izvedena dela

DODATNA POJASNILA IN NAVODILA

Bibliografske zapise v sistemu COBISS kreirajo za to usposobljeni katalogizatorji v knjižnicah. Članki in drugi sestavni deli ter monografije in druga zaključena dela se obdelujejo na osnovi primarnega dokumenta/dela. Izvedena dela (dogodki) se evidentirajo na podlagi ustreznega dokazila o izvedenem delu. Če publikacija ni dostopna v knjižnici, jo mora knjižničarju posredovati avtor. Za pravilno razvrstitev (klasifikacijo) bibliografskih enot po tej tipologiji so primarno odgovorni avtorji, tip dokumenta/dela pa lahko določi tudi ekspert za predmetno področje.

Tip članka se ugotovi na podlagi:

  • navedbe o tipu, ki je praviloma v zaglavju članka;

  • navedbe, da revija objavlja samo članke določenih tipov, ki jo praviloma uredništva objavijo v navodilih avtorjem;

  • naziva rubrike, v kateri je objavljen članek, če je revija razdeljena na tak način.

V drugih primerih katalogizator v sodelovanju z avtorjem ali ekspertom za predmetno področje opredeli tip dokumenta/dela v skladu z opisom tipov dokumentov/del v tej tipologiji. O izjemah pri vseh tipih odloča za znanost pristojna državna institucija.

Zapisi za sestavne dele v publikacijah, ki so še v tisku (npr. zapisi za članke v revijah in zapisi za poglavja v monografijah), se v sistemu COBISS praviloma ne kreirajo.

Izjeme

  • Članki, ki izpolnjujejo vse tri pogoje:

    • članek je sprejet v objavo;

    • na spletni strani založnika je že objavljeno celotno besedilo članka;

    • članku je dodeljen identifikator DOI.

  • Poglavja v monografijah, ki izpolnjujejo vse tri pogoje:

    • na spletni strani založnika je objavljeno celotno besedilo poglavja;

    • poglavju oz. monografiji je dodeljen identifikator DOI;

    • na spletni strani založnika mora biti dovolj podatkov o monografiji, da lahko katalogizator kreira nov zapis.

Za sestavne dele, ki izpolnjujejo navedene pogoje, katalogizatorji kreirajo predhodni nepopolni zapis.

Pred kreiranjem predhodno nepopolnih zapisov so raziskovalci dolžni opozoriti katalogizatorje, ali gre za prispevek na konferenci, ki bo objavljen v reviji.

Katalogizatorji lahko nepopolne zapise dopolnijo šele po izidu revije ali monografije, na kar jih morajo raziskovalci opozoriti. Tipologija ne bo verificirana, dokler zapisi ne bodo popolni.

Kadar je treba kreirati več zapisov, ker se enaka vsebina pojavi na več različnih medijih ali v več različnih publikacijah, se v točkovanju upošteva le en zapis (drugi pa se iz točkovanja izločijo). To pride v poštev pri monografijah, ki izidejo v tiskani in elektronski obliki; pri diplomskih delih, ki so naknadno objavljena (npr. naloge za Prešernovo nagrado); pri člankih, ki so (pomotoma) objavljeni v dveh številkah iste revije, in podobno.

V sistemu COBISS velja:

  • da se kreira le en zapis za eno do verzij, če obstajata tiskana in elektronska verzija članka;

  • da se kreira le en zapis, če je članek objavljen v isti publikaciji v izvirniku in prevodu;

  • da se ne kreira zapisov za organiziranje dogodkov in podeljene nagrade, saj taki podatki sodijo v biografije.