Maribor, 12.09.2000

Pripombe na Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil

Uvod

Pripombe, ki sledijo, so nastale na osnovi izčrpnejše analize nekaterih najbolj značilnih poglavij ter koncepta Priročnika za uporabo katalogizacijskih pravil (v nadaljevanju: priročnik). Za prvi del priročnika, ki se nanaša na bibliografski opis, sem podrobneje analiziral poglavja Uvodne opombe, Območje naslova in navedbe odgovornosti, Monografske publikacije v več zvezkih/kosih in Članki in drugi sestavni deli, za drugi in tretji del pa poglavji Glavni in dodatni vpis ter Osebna značnica (delno). Pri analizi teh poglavij sem poskušal biti čim bolj natančen. Kljub temu ugotavljam, da bi bila lahko analiza še natančnejša, če bi želel opozoriti na prav vse napake in druge pomanjkljivosti, ki jih v priročniku ni malo. Za to bi potreboval veliko več časa, kot ga je bilo na voljo. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem se odločil podrobneje analizirati samo določena poglavja in ne vseh.

Mislim, da za splošno oceno priročnika kaj več tudi ni bilo potrebno. Pri podrobnejši analizi priročnika je namreč še bolj kot posamezne napake in različne pomanjkljivosti izstopal nedomišljen osnovni koncept, ki se je kazal tako v celoti kot tudi v notranji strukturi in ureditvi posameznih poglavij ter v načinu, kako so podana katalogizacijska pravila.

Pri podrobnejši analizi priročnika me je zatorej zanimalo predvsem dvoje:

1. ali priročnik ustreza določilom pogodbe z Ministrstvom za znanost in tehnologijo (MZT), ki določa, da naj bi bila v njem na enem mestu pregledno zbrana navodila za uporabo različnih katalogizacijskih pravilnikov in drugih pripomočkov, ki veljajo v COBISS-u
2. če ne ustreza tem določilom, katere so njegove glavne pomanjkljivosti

Osnovne pripombe

Delovni naslov publikacije Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil se razlikuje od naslova, kot je bil določen v pogodbi in se je glasil Katalogizacijska pravila, ki veljajo v COBISS-u. Delovni naslov je preveč nedoločen, saj ne omenja, na katera katalogizacijska pravila se nanaša. Naslov tudi ni skladen z obliko in vsebino samega priročnika, tj. priročnik nima funkcije vodnika po katalogizacijskih pravilih, kar postane očitno že pri malo natančnejšem branju. Začetna nedomišljenost se potem na en ali drug način odraža skozi ves priročnik.

V priročniku manjka splošni uvod, kjer bi bile pojasnjene nekatere bistvene stvari za razumevanje in uporabo priročnika, kot so:

• podroben opis katalogizacijskih pravilnikov in drugih pripomočkov, ki se uporabljajo pri katalogizaciji v COBISS-u, ter natančne navedbe njihove veljavnosti, neveljavnosti oziroma delne veljavnosti
• pojasnjeni koncepcija in osnovna struktura priročnika
• navodila za uporabo priročnika

Koncepcijsko je priročnik zelo nedomišljen in nedorečen, kar je tudi njegova največja pomanjkljivost.

Ureditev priročnika in struktura, v kateri so podana katalogizacijska pravila, se marsikje bistveno razlikujeta od PPIAK-a, ISBD-jev itd., na katere se priročnik sicer sklicuje.

Problematična je razdelitev priročnika na tri glavne dele: Bibliografski opis, Glavni in dodatni vpis in Značnice. Glavni in dodatni vpis ter značnice se v priročniku obravnavajo ločeno drug od drugega, kar je precej neobičajno in ni v skladu z delitvijo postopkov pri katalogizaciji na dva dela, tj. na bibliografski opis ter na izbiro in oblikovanje značnice (prim. AACR2, PPIAK itd.). Značnico namreč lahko izberemo in oblikujemo šele, ko smo določili, kaj bo glavni in kaj dodatni vpis.

Vsak od glavnih delov bi zaslužil daljši uvod, kjer bi bili razloženi namen kataloga, struktura katalogizacijskih pravil, funkcija bibliografskega opisa ter glavnega in dodatnega vpisa itd.

Priročnik v delu oziroma poglavju z naslovom Glavni in dodatni vpis uvaja nov pojem avtorstva, iz katerega izhaja pri določanju glavnega in dodatnega vpisa. PPIAK in AACR2 izhajata iz drugačnih izhodišč pri določanju glavnega in dodatnega vpisa, kjer sta odločujočega pomena vrsta publikacije in informacije iz naslova, ki šele prav opredeljujejo vrsto avtorstva. V PPIAK-u so pravila obravnavana v členih, ki se tipično začenjajo s samostalnikom "Publikacije ...", npr. Publikacije jednoga individualnog autora, Publikacije jednoga korporativnog autora, Publikacije višestrukog autorstva itd., za razliko od priročnika, kjer je večina teh kategorij skrčena na nekaj kategorij, kot so npr. primarni avtorji, sekundarni avtorji, avtorstvo nadaljevanj, enota vsebuje eno delo, enota vsebuje več del itd. Te kategorije so manj logične in za katalogizatorja teže razumljive, katalogizacijska pravila, ki sledijo, pa so manj natančna in pregledna.

V delu Bibliografski opis, ki povzema ISBD-je, se priročnik v glavnem drži strukture The Concise AACR2. Značilno za The Concise AACR2 je, da so različne vrste gradiva obravnavane znotraj poglavij za posamezna območja. Medtem ko The Concise AACR2 podaja le splošna pravila za vsako območja, ki se nanašajo na vse vrste gradiva, vsebuje priročnik v istem poglavju tako splošna pravila, ki se nanašajo na vse vrste gradiva, kot specifična pravila, ki se nanašajo na posebnosti za posamezne vrste gradiva. Posledica takega načina so težave pri usklajevanju dveh v veliki meri izključujočih se pristopov. Za katalogizatorja, ki obdeluje določeno vrsto gradiva, je takšen način obravnave v praksi povsem neuporaben. Katalogizator mora namreč prebrati vsa poglavja bibliografskega opisa, da bi našel ustrezna pravila za določeno vrsto gradiva.

V priročnik so vključeni tudi sklepi Komisije za katalogizacijo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS-AIK), ki zaenkrat v COBISS-u še niso bili sprejeti (npr. Monografske publikacije v več zvezkih/kosih 1 ) oziroma so kako drugače sporni (npr. izbira nivoja bibliografskega opisa 2 , CIP kot vir podatkov 3 ).

Priročnik marsikje uvaja nove kategorije, po katerih so nato strukturirana pravila. Tako imamo primere, da je znotraj ene, pogosto čisto nove oziroma drugače formulirane kategorije združenih več različnih kategorij iz enega ali več virov. Na ta način so pogosto izpuščene koristne kategorije, tako za podajanje in izvajanje katalogizacijskih pravil kakor tudi za kasnejše razumevanje teh pravil.

Sistem navajanja virov je zelo nepopoln in nedomišljen. Katalogizacijska pravila, prikazana v priročniku, se pogosto podajajo v zaporedju, ki ne sledi logičnemu vrstnemu redu postopkov pri katalogizaciji (prim. AACR2, PPIAK itd.), posledica tega pa je manjša preglednost in oteženo primerjanje s citiranimi viri. Razen tega iz priročnika ni nedvoumno razvidno, katera pravila in v katerih virih veljajo oziroma ne veljajo pri katalogizaciji v COBISS-u. Ravno to pa bi morala biti ena od glavnih lastnosti tega priročnika.

Glede na nedorečen koncept in način, kako so podana/prikazana katalogizacijska pravila, obstaja resna bojazen, da bi priročnik v obliki, kot je zdaj, služil manj izkušenim katalogizatorjem kot nekakšno nadomestilo ISBD-jev, PPIAK-a itd., torej kot katalogizacijski pravilnik, ki ga je moč uporabljati samostojno.

Pomanjkljivosti podrobneje

Tukaj so prikazane nekatere najbolj pogoste napake in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v priročniku in ki jih je mogoče razvrstiti v posamezne kategorije. V Dodatku: opombe in primeri navajam za posamezne vrste napak in pomanjkljivosti tudi podrobnejše primere pripomb skupaj z oznakami mesta v priročniku, kjer se nahajajo.

Katalogizacijska pravila se v priročniku navajajo:

• dobesedno 4 ali parafrazirano 5
• delno dobesedno, delno parafrazirano
• v obliki skopega, pogosto nejasnega pojasnila, pri čemer je lahko izpuščeno važno (pod)pravilo 6
• z izpuščanjem važnih (delov) pravil 7, pri čemer pogosto ni jasno, ali je bilo pravilo izpuščeno zato, ker je neveljavno, ali pa zato, ker ni ustrezalo kriterijem za prikaz katalogizacijskih pravil 8
• z združevanjem različnih pravil (iz enega ali več različnih virov), včasih celo takih, ki nimajo z danim pravilom nič skupnega 9
• v drugačnem zaporedju kot v izvirniku 10
• v zaporedju, ki ne sledi vrstnemu redu postopkov pri katalogizaciji
• v neustreznem (pod)poglavju/členu 11
• parafrazirana pravila so često manj natančna od izvirnika, lahko pa imajo celo spremenjen pomen 12
• z uvajanjem (novih) definicij/kategorij, ki jih v virih ni, se od njih razlikujejo ali pa so kako drugače neprimerne oziroma premalo natančne 13
• z uvajanjem novih kriterijev, ki jih ni v virih in ki so pogosto ali ne zadosti jasni ali pa sporni 14
• v obliki kratkih uvodnih pojasnil (včasih je lahko to samo naslov 15 ), ki jim sledijo primeri, iz katerih naj bi bilo šele prav razvidno pravilo 16

Primeri, ki ilustrirajo pravila, so pogosto:

• nekritično izbrani (npr. neznačilni, preveč zapleteni 17)
• neustrezni (npr. vsebujejo stvari, ki so obravnavane šele kasneje v pravilih 18)
• preveč (podobnih) primerov, medtem ko bi zadostovali samo najbolj značilni 19
• manjkajoči 20
• napačni (npr. ilustrirajo neko drugo pravilo ali vsebujejo napake 21)
• pomanjkljivi (npr. ilustrirajo le en del pravila, pod katerim so navedeni, ne pa tudi drugih določil 22 ; primerom pogosto manjkajo ustrezni komentarji; primeri so nepopolni 23)

Citiranje virov ima naslednje pomanjkljivosti in nedoslednosti:

• reference se navajajo bodisi na najvišjem nivoju 24 bodisi na nižjih nivojih 25
• pogosto manjkajo reference na posamezna določila, ki so vsebovana v pravilu, kljub temu da so v virih ustrezno označena
• pravila, ki imajo reference na dva ali več virov, se običajno v precejšnji meri ujemajo z enim od citiranih virov, z drugimi pa le zelo nepopolno oziroma le delno (npr. v delu Bibliografski opis se pravila običajno ujemajo z ISBD-ji, le v manjši meri pa tudi s PPIAK-om 26)
• nekatere reference se nanašajo le na eno od določil, pogosto iztrgano iz konteksta, ne pa na celotno pravilo 27
• reference so navedene tako, da označujejo obseg "od-do" (npr. PPIAK 193/9-1128 ), ali pa so reference na več različnih pravil hkrati (npr. PPIAK 202/9, 10; 203), iz česar pogosto ni razvidno, ali se referenca nanaša na citirani vir v celoti ali le delno
• manjka seznam neveljavnih pravil (Ali lahko sklepamo, da je vsako pravilo v določenem viru, ki ni bilo citirano, neveljavno?)
• iz reference ni nedvoumno razvidno, kateri členi in v katerih virih veljajo, kateri ne veljajo oziroma veljajo le delno 29
• reference so dodane nedosledno in se lahko med sabo izključujejo 30
• v referencah se navaja AACR2, čeprav to ni eden od katalogizacijskih pravilnikov, ki se uporabljajo v COBISS-u 31

Jezik in stil katalogizacijskih pravil:

• pravila so pisana v zelo neizenačenem stilu - zdaj v obliki komentarja, zdaj v obliki pravila, zdaj v obliki kratkega povzetka 32
• več pravil oz. določil je pogosto združenih v istem odstavku, kar ne prispeva k jasnosti in razumljivosti podajanja katalogizacijskih pravil 33
• pogosta je raba prislovov, kot so "praviloma", "običajno", "načeloma", "lahko" itd., namesto določil, ki so izpuščena 34
• namesto pravila je na začetku navedena definicija oz. razlaga osnovnega pojma, ki bi sodila v slovar izrazov v dodatku 35

Nekatere napake, netočnosti, sporna pravila itd.:

• pravila, ki ne veljajo oziroma niso izvedljiva v COBISS-u (npr. prevzemanje jezika in/ali pisave opisa v območjih opisa 36)
• nedosledna, pomanjkljiva ali kako drugače v praksi neizvedljiva pravila 37
• napačne, nezdružljive kategorije 38
• sporna pravila (npr. delitev na slovenske in tuje avtorje 39)
• napačno ali neustrezno rabljeni pojmi 40

Oblika:

• neenotno, nedosledno in pomanjkljivo številčenje nivojev 41 (npr. pravila na nižjih nivojih pogosto niso številčena ali pa so podana kar v istem odstavku kot glavno pravilo 42)

Zaključki

Menim, da priročnik ne ustreza določilom pogodbe z MZT-jem. Med glavnimi razlogi naj povzamem:

• neizdelan koncept
• nedosledna notranja ureditev
• neustrezen in nekonsistenten stil podajanja katalogizacijskih pravil
• izpuščena so važna katalogizacijska pravila
• niso opisane vse posebnosti katalogizacije v COBISS-u
• iz priročnika ni nedvoumno razvidno, katera katalogizacijska pravila in iz katerih virov se uporabljajo v določenih primerih pri katalogizaciji v COBISS-u

Priročnik v sedanji obliki torej ne more biti uporaben:

1. niti kot vodnik po katalogizacijskih pravilih, ki se uporabljajo v COBISS-u
2. niti kot pomoč katalogizatorjem pri vsakdanjem delu
3. niti kot morebitna zamena za PPIAK, ISBD-je itd.

Če hočemo, da bi priročnik služil namenu, kot je bil določen s pogodbo, bi ga bilo treba temeljito popraviti in predelati.

Dodatek: opombe in primeri

Pripravil:
Matjaž Zalokar