izumlogo.gif (16063 bytes)

 

Maribor, 12.09.2000

Pripombe na Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil

 

Uvod

Pripombe, ki sledijo, so nastale na osnovi izčrpnejše analize nekaterih najbolj značilnih poglavij ter koncepta Priročnika za uporabo katalogizacijskih pravil (v nadaljevanju: priročnik). Za prvi del priročnika, ki se nanaša na bibliografski opis, sem podrobneje analiziral poglavja Uvodne opombe, Območje naslova in navedbe odgovornosti, Monografske publikacije v več zvezkih/kosih in Članki in drugi sestavni deli, za drugi in tretji del pa poglavji Glavni in dodatni vpis ter Osebna značnica (delno). Pri analizi teh poglavij sem poskušal biti čim bolj natančen. Kljub temu ugotavljam, da bi bila lahko analiza še natančnejša, če bi želel opozoriti na prav vse napake in druge pomanjkljivosti, ki jih v priročniku ni malo. Za to bi potreboval veliko več časa, kot ga je bilo na voljo. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem se odločil podrobneje analizirati samo določena poglavja in ne vseh.

Mislim, da za splošno oceno priročnika kaj več tudi ni bilo potrebno. Pri podrobnejši analizi priročnika je namreč še bolj kot posamezne napake in različne pomanjkljivosti izstopal nedomišljen osnovni koncept, ki se je kazal tako v celoti kot tudi v notranji strukturi in ureditvi posameznih poglavij ter v načinu, kako so podana katalogizacijska pravila.

Pri podrobnejši analizi priročnika me je zatorej zanimalo predvsem dvoje:

  1. ali priročnik ustreza določilom pogodbe z Ministrstvom za znanost in tehnologijo (MZT), ki določa, da naj bi bila v njem na enem mestu pregledno zbrana navodila za uporabo različnih katalogizacijskih pravilnikov in drugih pripomočkov, ki veljajo v COBISS-u
  2. če ne ustreza tem določilom, katere so njegove glavne pomanjkljivosti

 

Osnovne pripombe

Delovni naslov publikacije Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil se razlikuje od naslova, kot je bil določen v pogodbi in se je glasil Katalogizacijska pravila, ki veljajo v COBISS-u. Delovni naslov je preveč nedoločen, saj ne omenja, na katera katalogizacijska pravila se nanaša. Naslov tudi ni skladen z obliko in vsebino samega priročnika, tj. priročnik nima funkcije vodnika po katalogizacijskih pravilih, kar postane očitno že pri malo natančnejšem branju. Začetna nedomišljenost se potem na en ali drug način odraža skozi ves priročnik.

V priročniku manjka splošni uvod, kjer bi bile pojasnjene nekatere bistvene stvari za razumevanje in uporabo priročnika, kot so:

Koncepcijsko je priročnik zelo nedomišljen in nedorečen, kar je tudi njegova največja pomanjkljivost.

Ureditev priročnika in struktura, v kateri so podana katalogizacijska pravila, se marsikje bistveno razlikujeta od PPIAK-a, ISBD-jev itd., na katere se priročnik sicer sklicuje.

Problematična je razdelitev priročnika na tri glavne dele: Bibliografski opis, Glavni in dodatni vpis in Značnice. Glavni in dodatni vpis ter značnice se v priročniku obravnavajo ločeno drug od drugega, kar je precej neobičajno in ni v skladu z delitvijo postopkov pri katalogizaciji na dva dela, tj. na bibliografski opis ter na izbiro in oblikovanje značnice (prim. AACR2, PPIAK itd.). Značnico namreč lahko izberemo in oblikujemo šele, ko smo določili, kaj bo glavni in kaj dodatni vpis.

Vsak od glavnih delov bi zaslužil daljši uvod, kjer bi bili razloženi namen kataloga, struktura katalogizacijskih pravil, funkcija bibliografskega opisa ter glavnega in dodatnega vpisa itd.

Priročnik v delu oziroma poglavju z naslovom Glavni in dodatni vpis uvaja nov pojem avtorstva, iz katerega izhaja pri določanju glavnega in dodatnega vpisa. PPIAK in AACR2 izhajata iz drugačnih izhodišč pri določanju glavnega in dodatnega vpisa, kjer sta odločujočega pomena vrsta publikacije in informacije iz naslova, ki šele prav opredeljujejo vrsto avtorstva. V PPIAK-u so pravila obravnavana v členih, ki se tipično začenjajo s samostalnikom "Publikacije ...", npr. Publikacije jednoga individualnog autora, Publikacije jednoga korporativnog autora, Publikacije višestrukog autorstva itd., za razliko od priročnika, kjer je večina teh kategorij skrčena na nekaj kategorij, kot so npr. primarni avtorji, sekundarni avtorji, avtorstvo nadaljevanj, enota vsebuje eno delo, enota vsebuje več del itd. Te kategorije so manj logične in za katalogizatorja teže razumljive, katalogizacijska pravila, ki sledijo, pa so manj natančna in pregledna.

V delu Bibliografski opis, ki povzema ISBD-je, se priročnik v glavnem drži strukture The Concise AACR2. Značilno za The Concise AACR2 je, da so različne vrste gradiva obravnavane znotraj poglavij za posamezna območja. Medtem ko The Concise AACR2 podaja le splošna pravila za vsako območja, ki se nanašajo na vse vrste gradiva, vsebuje priročnik v istem poglavju tako splošna pravila, ki se nanašajo na vse vrste gradiva, kot specifična pravila, ki se nanašajo na posebnosti za posamezne vrste gradiva. Posledica takega načina so težave pri usklajevanju dveh v veliki meri izključujočih se pristopov. Za katalogizatorja, ki obdeluje določeno vrsto gradiva, je takšen način obravnave v praksi povsem neuporaben. Katalogizator mora namreč prebrati vsa poglavja bibliografskega opisa, da bi našel ustrezna pravila za določeno vrsto gradiva.

V priročnik so vključeni tudi sklepi Komisije za katalogizacijo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS-AIK), ki zaenkrat v COBISS-u še niso bili sprejeti (npr. Monografske publikacije v več zvezkih/kosih 1 ) oziroma so kako drugače sporni (npr. izbira nivoja bibliografskega opisa 2 , CIP kot vir podatkov 3 ).

Priročnik marsikje uvaja nove kategorije, po katerih so nato strukturirana pravila. Tako imamo primere, da je znotraj ene, pogosto čisto nove oziroma drugače formulirane kategorije združenih več različnih kategorij iz enega ali več virov. Na ta način so pogosto izpuščene koristne kategorije, tako za podajanje in izvajanje katalogizacijskih pravil kakor tudi za kasnejše razumevanje teh pravil.

Sistem navajanja virov je zelo nepopoln in nedomišljen. Katalogizacijska pravila, prikazana v priročniku, se pogosto podajajo v zaporedju, ki ne sledi logičnemu vrstnemu redu postopkov pri katalogizaciji (prim. AACR2, PPIAK itd.), posledica tega pa je manjša preglednost in oteženo primerjanje s citiranimi viri. Razen tega iz priročnika ni nedvoumno razvidno, katera pravila in v katerih virih veljajo oziroma ne veljajo pri katalogizaciji v COBISS-u. Ravno to pa bi morala biti ena od glavnih lastnosti tega priročnika.

Glede na nedorečen koncept in način, kako so podana/prikazana katalogizacijska pravila, obstaja resna bojazen, da bi priročnik v obliki, kot je zdaj, služil manj izkušenim katalogizatorjem kot nekakšno nadomestilo ISBD-jev, PPIAK-a itd., torej kot katalogizacijski pravilnik, ki ga je moč uporabljati samostojno.

 

Pomanjkljivosti podrobneje

Tukaj so prikazane nekatere najbolj pogoste napake in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v priročniku in ki jih je mogoče razvrstiti v posamezne kategorije. V Dodatku: opombe in primeri navajam za posamezne vrste napak in pomanjkljivosti tudi podrobnejše primere pripomb skupaj z oznakami mesta v priročniku, kjer se nahajajo.

Katalogizacijska pravila se v priročniku navajajo:

Primeri, ki ilustrirajo pravila, so pogosto:

Citiranje virov ima naslednje pomanjkljivosti in nedoslednosti:

Jezik in stil katalogizacijskih pravil:

Nekatere napake, netočnosti, sporna pravila itd.:

Oblika:

 

Zaključki

Menim, da priročnik ne ustreza določilom pogodbe z MZT-jem. Med glavnimi razlogi naj povzamem:

Priročnik v sedanji obliki torej ne more biti uporaben:

  1. niti kot vodnik po katalogizacijskih pravilih, ki se uporabljajo v COBISS-u
  2. niti kot pomoč katalogizatorjem pri vsakdanjem delu
  3. niti kot morebitna zamena za PPIAK, ISBD-je itd.

Če hočemo, da bi priročnik služil namenu, kot je bil določen s pogodbo, bi ga bilo treba temeljito popraviti in predelati.

Dodatek: opombe in primeri

Pripravil:
Matjaž Zalokar