Identifikator; oblika je odvisna od sistema, iz katerega je prevzet.

Pojasnilo k identifikatorju v podpolju a (če obstaja): običajno ime založnika, vrsta vezave izvoda ali pojasnitev odnosa identifikatorja do celote ali določenega zvezka.

Cena enote in kakršna koli opomba o njeni razpoložljivosti.

Identifikator, za katerega ugotovimo, da je pri določeni enoti gradiva uporabljen napačno ali je kako drugače neveljaven. Lahko da je bil dodeljen dvema različnima publikacijama in v tem primeru preklican, lahko pa je bil tudi napačno natisnjen.

Koda sistema, iz katerega je prevzet identifikator.

Sistem številčenja DOI temelji na standardu ISO 26324:2012.

DOI je sestavljen iz predpone in pripone, ki ju loči poševnica "/", npr. 10.1000/12345.

Predpona (npr. 10.1000) je sestavljena iz dveh delov, ločenih s piko. Prvi del "10" je številka direktorija in je enak pri vseh DOI-jih. Drugi del (npr. 1000) je niz številk, ki so dodeljene organizaciji, ki želi registrirati DOI-je. Drugi del predpone je lahko še nadalje razdeljen, podrejeni deli so ločeni s piko (npr. 1000.10). Omejitev glede števila DOI-jev, za katere lahko zaprosi registracijska agencija, ni. Iz predpone DOI-ja ne moremo sklepati o lastništvu, pravicah in upravljanju z intelektualno lastnino.

Predponi sledi za poševnico "/" enkratna pripona (npr. 12345), ki označuje entiteto. Kombinacija predpone, ki označuje prijavitelja, in unikatne pripone, ki jo prijavitelj izbere sam, odpravlja potrebo po centraliziranem dodeljevanju DOI-jev.

Pripona je lahko poljuben niz znakov ali pa vključuje identifikator drugega sistema, npr. ISBN, ISSN, PII, SICI … (gl. primera 1, 2). Obstoječi identifikatorji in/ali bibliografski podatki, uporabljeni za pripono, znotraj sistema DOI sami po sebi nimajo pomena.

Sistem številčenja ISAN temelji na standardu ISO 15706:2002 in ISO 15706-2:2007 za V-ISAN.

ISAN lahko zavzema 17 ali 26 mest.

17-mestni ISAN sestavlja 16 šestnajstiških števk (znaki: 0 do 9 in A do F), razdeljenih v dva segmenta, in kontrolni znak. Prvemu segmentu, ki vsebuje 12 znakov za osnovno delo, sledi drugi segment s 4 znaki za epizode. Če delo ni epizoda, se uporabijo ničle za zapolnjevanje. Zadnjemu segmentu sledi še alfanumerični kontrolni znak (znaki: 0 do 9 in A do Z).

26-mestni ISAN (V-ISAN) poleg 17-mestnega ISAN-a sestavlja še 8 šestnajstiških števk, ki predstavljajo oznako verzije in jim prav tako sledi alfanumerični kontrolni znak.

Primer ISAN 1881-66C7-3420-0000-7-9F3A-0245-U:

Predpona ISAN in kontrolni znak na 17. mestu (in 26. mestu, kadar je ISAN-u dodana še oznaka verzije) sta prisotna vedno, kadar se ISAN predstavlja v očem čitljivi obliki. Vsaka skupina štirih šestnajstiških števk in kontrolna znaka so med seboj ločeni z vezajem ali s presledkom.

V-ISAN je kombinacija mednarodne standardne številke avdiovizualnega dela (ISAN) in dodane oznake verzije (gl. primer 3).

Sistem Handle je opredeljen v dokumentih RFC 3650, 3651 in 3652 skupine Internet Engineering Task Force (IETF) in je namenjen razreševanju URL-jev s pomočjo centralnega registra Handle.Net Registry.

Identifikator handle je sestavljen iz predpone in pripone, ki ju loči poševnica "/", npr. 20.1000/100.

Predpona označuje organizacijo za poimenovanje. Če predpono sestavlja več delov, so ti ločeni s piko, predstavljajo pa več segmentov v hierarhiji organizacije za poimenovanje. Vsaka predpona identifikatorja handle se začne z "20" in predstavlja organizacijo CNRI – Corporation for National Research Initiatives, ki ji sledijo oznake organizacij, registriranih v Handle.Net Registry (gl. primera 4, 5). Predpona je lahko sestavljena iz vseh znakov iz nabora znakov Unicode UCS-2, z izjemo znaka "/".

Predponi sledi za poševnico pripona, ki označuje lokalno ime vira. Pripona je lahko sestavljena iz vseh znakov iz nabora znakov Unicode UCS-2.

Kratice sistema, ki je na enoti običajno natisnjena skupaj z identifikatorjem, v polje 017 ne vnašamo.

Vsak identifikator, ki je na enoti natisnjen napačno, lahko vnesemo v podpolje 017z – Napačni identifikator.

V podpoljih a in z vstavljeni vezaji oz. poševnica med seboj ločijo posamezne dele identifikatorja.

Da bi lahko razlikovali med identifikatorji, kadar jih je v zapisu več, jim lahko dodamo pojasnila.

Pogosto ima vsak identifikator svoje pogoje dostopnosti in ceno. Tako je ta podatek zapisan v istem polju.

Za vsak veljaven identifikator mora biti polje ponovljeno. Ponovljeno mora biti tudi za neveljaven identifikator, razen če se ta nedvoumno nanaša na veljaven identifikator, ki je vnesen v zapisu; v tem primeru bo neveljaven identifikator vnesen v isto polje kot ustrezen veljaven identifikator.