Začetek knjižnice v samostanu sega v leto 1752, ko je komisar Ludvik Umek vse svoje knjige podaril z namenom, da se samostanski očetje obvežejo maševati za njegovo dušo. Skozi stoletja se je zbirka dopolnjevala predvsem s knjigami versko vzpodbudne vsebine, bogato pa je založena tudi s knjigami z zgodovinsko, zemljepisno, pravno in medicinsko vsebino, prav tako pa tudi z leksikoni in slovarji. Najpomembnejše mesto predstavljajo biblije. V knjižnici hranijo kar dva izvoda Dalmatinove biblije iz leta 1584 ter Trubarjev prevod evangelijev. Knjižnica je bila prenovljena in je od leta 1996 odprta za javnost.