izumlogo.gif (16063 bytes)

 

Zapisnik

s posveta s šolskimi knjižnicami

 

 

Namen sestanka: 

Obravnava odprtih vprašanj pri uporabi COBISS-a v šolskih knjižnicah
 
Kraj/čas: IZUM, Maribor
13. 11. 1999, od 11:00 do 14:00
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, mag. Pero Šobot, mag. Štok Bojan,  mag. Aleš Bošnjak, Blaž Topolovec
 

Prisotni knjižničarji:

Mateja Šašek (Šolski center Novo mesto - SCNM)
Majda Steinbuch (II. gimnazija Maribor - DGM)
Olga Vurcer (Šolski center Celje - SCCE)
Savina Zwitter (Gimnazija Bežigrad, Ljubljana - GBEZ)
Milena Jontes (Gimnazija Center, Celje - GCCE)
Zdenka Juršič, Ana Hudournik (Šolski center Velenje - SCVEL)
Nataša Kuštrin Tušek (Šolski center Nova Gorica - SCNG)
Tatjana Žitnik (Srednja šola za strojništvo, Ljubljana - SSSLJ)
Zora Lovrenčič (Bimnazija Šentvid, Ljubljana - GSENTV)
Helena Vogrinec (Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše - GSKSRU)
Aleksandra Fekonja (III. gimnazija Maribor - TGMB)
Karmen Müller (Srednja zdravstvena šola, Maribor - SZSMB)
Simona Ditz (Srednja ekonomska šola, Maribor - SESMB)
Veronika Gorički (Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola, Murska Sobota - SETUMS)
Vesna Založnik (Srednja zdravstvena šola, Ljubljana - SZSLJ)
Alma Repar (Srednja gradbena in ekonomska šola, Ljubljana - SGESLJ)
Doroteja Emeršič (Šolski center Ptuj - SCPT)
 

Odsotni:

Boštjan Roblek (Zavod sv. Stanislava, Lj.-Šentvid - ZSVSLJ), Mateja Griljc (Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik - ZUIMKA), Andreja Kobal (Srednja policijska šola, Ljubljana - SPSLJ)

Vsebina - dogovori:

 

Prisotne je pozdravila mag. M. Seljak in povedala dnevni red posveta. Nato je g. B. Zebec predstavil trenutno situacijo pri vključevanju šolskih knjižnic v sistem COBISS. Pri tem je izpostavil predvsem problem financiranja, saj Ministrstvo za šolstvo in šport RS ne kaže interesa za financiranje vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS. Tako si morajo te knjižnice članarino financirati  same, kar zaenkrat predstavlja  eno bistvenih ovir pri vključevanju v sistem. Šolske knjižnice gostujejo pretežno na računalnikih, ki jih je financiral MZT, in na računalnikih SIK-ov, izjemi sta je le Gimnazija Bežigrad in II. gimnazija Maribor, ki pa ima zastarel računalnik.

V nadaljevanju je mag. Šobot  povedal nekaj statističnih podatkov o doseženih rezultatih šolskih knjižnic v sistemu COBISS in okvirno predstavil spodaj navedene teme, ki so bile osnova za kasnejšo diskusijo:

 

Pregled vnosa v lokalne baze podatkov

Do sedaj se je v sistem COBISS vključilo 19 šolskih knjižnic. Od tega je 6 takih, ki imajo vsaj po enega zaposlenega z licenco za vnos novih zapisov. Te knjižnice so v vzajemno bazo podatkov COBIB doslej prispevale 3.647 zapisov, v svojih bazah podatkov pa imajo obdelanih 67.233 različnih naslovov ter 140.923 izvodov enot gradiva.

 

Namestitev programske opreme COBISS/Izposoja

Segment COBISS/Izposoja ima zaenkrat vključenih 5 knjižnic. Mag. Šobot je poudaril, da lahko knjižnice segment COBISS/Izposoja dobijo že, ko celotnega knjižničnega fonda v COBISS-u še niso katalogizirale. Gimnazija Šentvid (GSENTV) in Šolski center Ptuj (SCPT) naj bi tako predvidoma z novim letom začela delati v testnem okolju segmenta COBISS/Izposoja. Običajno ob vključitvi  v segment COBISS/Izposoja še najmanj dva izposojevalna cikla (30-60 dni) uporabljajo stare programe (pretežno SAOP) zaradi razdolževanja izposojenega gradiva. Po tem obdobju se izpišejo še zadnji opomini, preostale terjatve pa se prenesejo v sistem COBISS.  Stari program lahko nato  za uporabo zaprejo. Pri prehodu v testno okolje segmenta COBISS/Izposoja mora vsaj en delavec knjižnice obiskati začetni tečaj. Če kdo zaradi prezasedenosti tega tečaja ne bo mogel obiskati, bo IZUM glede na potrebe razpisal dodatne termine.

 

Uporaba programske opreme COBISS/Izpisi

Omenjeno je bilo, da nobena izmed šolskih knjižnic ne uporablja listkovnih katalogov, inventarna knjiga in statistike se uporabljajo v manjši meri. Za nalepke so na voljo štirje standardni vzorci. Problem predstavlja tiskanje nalepk, saj je tiskalnik FARGO predrag za večino šolskih knjižnic. Pri tiskanju nalepk na matrični tiskalnik (primer III. gimnazije) pa je treba nalepko še posebej ovijati, saj lahko edino tako omilimo obrabo takšnih nalepk in s tem zagotovimo zanesljivo branje črtnih kod. Predstavljeni so bili izpisi nalepk na štirih različnih tipih tiskalnikov: FARGO, ELTRON, matrični in laserski tiskalnik (ta mora omogočati emulacijo jezika PCL).

 

Namestitev programske opreme COBISS/OPAC

Pri OPAC-u se razvija WWW-verzija, COBISS/OPAC za Windows pa se ne razvija več, čeprav trenutno še omogoča večino funkcij WWW-verzije. Trenutno je mesečno zabeleženih približno 280.000 iskanj na COBISS/OPAC-u za WWW. Mag. Šobot je omenil, da lahko knjižnice pošljejo internetne naslove (URL) njihovih domačih strani, če jih imajo. Domača stran knjižnice bo potem vključena v  COBISS/OPAC za WWW in bo tako pripomogla k boljši predstavitvi knjižnice.

 

Odziv knjižnic in diskusija

Ob koncu predstavitve je mag. Seljakova odprla diskusijo v zvezi z odprtimi problemi. Gospa Šašek iz Šolskega centra Novo mesto je načela vprašanje konverzij iz SAOP-a v COBISS, ker morajo nekatere knjižnice vnesti tudi do 30.000 enot gradiva. Mag. Seljakova in mag. Šobot sta knjižnicam svetovala ročni vnos gradiva oziroma prevzemanje iz COBIB-a, saj je to glede na izkušnje dolgoročno gledano najboljša možnost. Konvertirane zapise je namreč zmeraj treba še dodatno popravljati, kar vzame precej časa.  Možno bi bilo tudi, da  konverzijo naredi SAOP, vendar je po mnenju odgovornih v IZUM-u vprašanje, ali je to smiselno zaradi cene in kvalitete konverzije. Gospa Zwitter iz Gimnazije Bežigrad je omenila njihove izkušnje pri katalogizaciji gradiva, saj so prav oni knjižnica, ki se ni odločila za konverzijo zapisov iz programa SAOP. Z angažiranjem dijakov in s pomočjo knjižničarjev iz drugih knjižnic so vnesli v bazo podatkov približno 8.000 zapisov (naslovov) za 10.000 enot gradiva v približno dveh letih, kar je vsekakor zavidljiv rezultat.

Gospa Gorički iz srednje šole v Murski Soboti je opozorila na zamudnost katalogiziranja lokacijskih podatkov v COBISS-u v primerjavi s programom SAOP, in to pri zapisih, na katere je vezanih veliko enot knjižničnega gradiva. Po zagotovilih sodelavcev IZUM-a bo ta dopolnitev v programski opremi COBISS/Katalogizacija lahko opravljena hitro, saj ne predstavlja večje tehnične težave. Knjižnice bodo o rešitvi obveščene po običajni poti, tj. pisno. Prioriteta implementacije podobnih tehničnih izboljšav je običajno odvisna predvsem tudi od števila knjižnic, ki jo predlagajo.

Gospa Vurcer se je zanimala za možnost, da bi enote gradiva v bazi podatkov identificirali z branjem obstoječih črtnih kod na knjigah. Rečeno je bilo, da bo to implementirano v naslednji verziji programske opreme COBISS/Katalogizacija.

Gospa Gorički je opozorila na premajhno razumevanje oziroma podporo NUK-a šolskim knjižnicam. Ugotovila je, da so nekateri zapisi v vzajemni bazi podatkov zelo slabi. Mag. Seljakova  je pripomnila, da se v IZUM-u tega zavedamo. Za to so kriva tudi zelo neprijazna in nenatančna  katalogizacijska pravila, ki jih poleg tega niti ni možno najti v pisni obliki in na enem samem mestu. Gospa Gorički je nato predlagala, da bi IZUM s pomočjo šolskih knjižnic predstavil probleme NUK-u.

Odgovorni z IZUM-a so na pobudo predstavnikov šolskih knjižnic predlagali tudi aktivnejše vključevanje šolskih knjižnic v posamezne delovne skupine, vendar se pri tem pojavljajo kadrovske težave (običajno je v knjižnici samo en knjižničar).  Trenutno je aktivna delovna skupina za normativno kontrolo, ki pa je zaradi zahtevnosti teme za šolske knjižnice manj zanimiva.

Gospa Zwitter je predlagala, da bi izdelali distribucijsko listo za pošiljanje elektronskih sporočil med šolskimi knjižnicami. Mag. Šobot je zagotovil, da bo to rešeno v najkrajšem času.

Gospa Žitnik iz Srednje šole za strojništvo v Ljubljani je omenila, da bi bilo treba izpis opominov prilagoditi šolskim knjižnicam. Gre za izpis opominov in tudi seznamov opominjanih bralcev po razredih. Sezname opominjanih bralcev namreč na koncu razdelijo učiteljem posameznih razredov. Izkazalo se je, da je bil tak  izpis v šolskih knjižnicah že  implemenitran.

Gospa Zwiter je omenila težavo pri tiskanju opominov na laserske tiskalnike, ker se porabi samo polovica papirja (lista formata A4), ter problem vnosa podatkov o novih dijakih v bazo podatkov o bralcih. Te podatke vnašajo ročno, čeprav  na Ministrstvu za šolstvo in šport obstaja elektronski seznam vseh slovenskih dijakov. Mag. Seljakova je zagotovila, da vpis novih dijakov ne predstavlja tehnične težave, problem pa je dobiti podatke, ker so po zakonu o varstvu odsebnih podatkov zaščiteni. Te podatke v elektronski obliki si  mora  šola torej priskrbeti sama.

Gospa Zwitter je načela tudi problem izposoje gradiva učiteljem. Diskusija (M. Steibuch iz  II. gimnazije Maribor, V. Gorički iz Murske Sobote) je pokazala, da knjižnice ta problem rešujejo na različne načine.

V diskusiji je bilo omenjeno, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport financiralo novo verzijo programa SAOP za šolske knjižnice. Vsi navzoči knjižničarji so bili začudeni nad tako nesmotrno odločitvijo Ministrstva za šolstvo, saj SAOP ne po kvaliteti programa (možen vnos do 20.000 enot gradiva) ne po organizacijski ravni (pomoč po telefonu, program izobraževanja) ne dosega sistema COBISS.

Knjižničarji so omenili tudi težave pri zagotavljanu sredstev za članarino v sistemu COBISS in nerazumevanje Ministrstva za šolstvo in šport ob tem vprašanju. Gospa Steinbuch je omenila, da jim je v zadnjem letu ministrstvo celo ukinilo postavko za članarino, tako da so morali zagotoviti sredstva iz drugih virov.

Gospa Zwitter je vprašala, zakaj srednje šole nimajo dostopa do baz podatkov s polnimi besedili,  in izrazila nezadovoljstvo nad tem, ker Ministrstvo za šolstvo in šport ne financira dostopa do omenjenih baz podatkov. Menila je, da bi bile nekatere med njimi zanimive tudi za srednješolce.  Prav tako se na nekaterih šolah pojavljajo problemi pri IP-jih (naslovih računalnikov), saj se pri nekaterih osebnih računalnikih navzven kaže drugačen IP, kot je v resnici. Gospod Zebec je omenil, da je problem z IP-ji kompleksen, saj ne zadeva samo knjižnic in IZUM-a, ampak tudi ARNES.

Nato je mag. Šobot je s pomočjo gospe Steinbuch predstavil segmenta COBISS/Izposoja in COBISS/Izpisi v bazi podatkov DGM. Razvnela se je diskusija pri pregledu segmenta COBISS/Izpisi o smiselnem številu opominov pred tožbo in o tem, ali je smiselno, da so opomini in tožbe ločeni. Obveljala je ocena, da je smiselno povečanje števila opominov z 2 na 3 ali celo 4, vendar ostanejo tožbe ločene od opominov. Nazadnje je nekatere udeležence zanimal tudi izpis opominov po razredih, kar je bilo pokazano na primeru izpisa iz baze podatkov DGM.

Mag. Seljakova je ob koncu povzela bistvene misli in ocenila, da je posvet dosegel namen.

Sklepi

V sklepnih besedah so knjižničarji poudarili tudi nujnost vplivanja na Ministrstvo za šolstvo in šport, da omogoči financiranje vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS. Predlagali so tudi, da bi na posvetovanju ravnateljev šol v Portorožu, ki bo sredi novembra tega leta, načeli to problematiko.

 

Zapisala:     

mag. Aleš Bošnjak

Blaž Topolovec 

 

Maribor, 19. 11. 1999