izumlogo.gif (16063 bytes)

 

 

Zapisnik

s sestanka sodelavcev NUK in IZUM o odprtih vprašanjih v zvezi z normativno kontrolo

 

Namen sestanka: 

Uskladitev stališč, predvsem o načinu implementacije kazalk
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
31. 05. 2002, 11.00-12.45
 

Prisotna sodelavca NUK-a:

mag. Zoran Krstulovič, Irena Kavčič
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, Lidija Curk, Tadeja Brešar, mag. Gordana Popović-Bošković, Matjaž Zalokar
 
 

Vsebina - dogovori:

 Uvodoma je mag. Marta Seljak povzela potek redigiranja baze podatkov CONOR, V5.1. Iz statistik je vidno, da je trenutno redigiranih manj kot polovica zapisov. Z redigiranjem je že zaključilo sedem knjižnic, vendar gre za knjižnice, ki so imele za redigiranje največ 150 zapisov. Že iz tega sledi, da junija še ne bo možno implementirati normativne kontrole.

Še bolj pomembno za vzpostavitev normativne kontrole pa je to, da se čimprej uskladimo o tem, kako bomo implementirali kazalke. Gre za bistveno odločitev z daljnosežnimi posledicami. Dokler ta odločitev ni sprejeta, IZUM ne more začeti z programiranjem ustreznih programskih rešitev, ki so potrebne za implementacijo normativne kontrole.

V nadaljevanju je Tadeja Brešar povzela, kaj so v zvezi s tem načrtovali v IZUM-u, ko so dali v redigiranje bazo CONOR, V5.1. Za vsa polja 70X, ki bi bila pod normativno kontrolo, bi se v ustrezna polja 90X dodala vse variantne značnice iz ustreznih normativnih zapisov. To dolgoročno pomeni, da bi bile za posameznega avtorja v bibliografskih zapisih dodane vse oblike imena, ki se zanj pojavljajo v celotni bazi COBIB. Izpis nekaterih odvečnih kazalk na listkih in v bibliografijah bi lahko izključili s pomočjo podatka o jeziku variantne značnice. Po dogovoru bi na izpisih lahko izključili tudi vse kazalke. Tudi OPAC bi lahko  prilagodili tako, da polja 90X ne bi bila vidna.

Prednosti tega načina:

Po predlogu, ki ga je dne 27. 2. 2002 v imenu sodelavcev NUK-a poslala gospa Tatjana Likar, bi z normativno bazo  v bibliografskih zapisih povezali samo značnice, kazalke pa bi ohranili take, kot so. Pri novih bibliografskih zapisih bi omogočili izbiro variantnih značnic iz normativnega zapisa. Mag. Zoran Krstulovič in Irena Kavčič sta dodatno obrazložila, katere variantne oblike bi radi iskali samostojno: predvsem psevdonime oz. oblike, s katerimi se avtor podpisuje.

Sodelavci IZUM-a so povedali, katere bi bile glavne slabosti takega načina vodenja kazalk v bibliografskih zapisih:

Sodelavci IZUM-a so v nadaljevanju menili, da je mogoče stvari enostavneje urediti s katalogizacijskimi pravili kot programsko. Predlagali so predlagali, da se za avtorje s psevdonimi spremenijo kataložna pravila po vzoru AACR2R, člena 22.2B2 in 22.2B3. Na ta način bi se v določenih primerih za posamezne psevdonime in pravo ime kreirali samostojni normativni zapisi, ki bi bili med seboj povezani s poljem 500. Sodelavca NUK-a sta se strinjala s tem, da bi to bila ustrezna rešitev. Vendar sta povedala, da se morata za spremembo pravil za katalogiziranje posvetovati in uskladiti s sodelavci v NUK-u. Dogovorjeno je bilo, da dokončen odgovor sporočita IZUM-u v prvi polovici junija.

Matjaž Zalokar je v zvezi s psevdonimi opozoril na pomen katalogizacijskih pravil za kakovostno in konsistentno normativno bazo podatkov. To se mu zdi še zlasti pomembno zdaj, ko smo šele v začetni, tj. najbolj intenzivni fazi normativne kontrole. Meni, da so obstoječa pravila, kot so opisana v Znački (npr. pravila, ki se nanašajo na izbor imena za enotno osebno značnico pri slovenskih in pri tujih avtorjih itd.), nedorečena in nejasna ter da bi jih bilo nujno izboljšati.

Predstavniki IZUM-a so na kratko predstavili še možen način vodenja kazalk, ki bi omogočal avtomatsko vzdrževanje variantnih značnic in hkrati iskanje po samo nekaterih oblikah imena. Pogoj za to je, da bi v normativni bazi v posameznih zapisih vsa polja 400 imela enolično zaporedno številko. V bibliografske zapise v polja 90X bi se prenesla vsa polja 400 iz ustreznih normativnih zapisov hkrati z zaporedno številko polja in hkrati z ID številko normativnega zapisa. Nato bi z indikatorjem v poljih 90X označili, katera polja 90X naj bodo iskalna samostojno. Tako opremljena polja 90X - s števcem, številko CONOR-ID in indikatorjem - bi bilo ob spremembah v normativnem zapisu možno vzdrževati avtomatsko. 

Udeleženci sestanka so se strinjali, da je ta način zelo zahteven tako za katalogizatorje kot tudi s stališča vzdrževanja baze.

Irena Kavčič je še povedala, da ima informacije o tem, da nekatere knjižnice ne popravljajo napačnih šifer raziskovalcev v bibliografskih bazah in da jih ne sporočajo v IZUM. IZUM bo vsem knjižnicam poslal sporočilo s ponovno obrazložitvijo, zakaj so ti popravki pomembni in s prošnjo, naj o spremembah obveščajo IZUM.

Udeleženci so se pogovarjali tudi o možnostih zaklepanja redigiranih zapisov. Strinjali so se s tem, da je treba postopek redakcije urediti tako, da bodo posamezne knjižnice lahko redigirale samo tiste zapise, ki so jim za redigiranje dodeljeni, medtem ko naj bi NUK imel dostop do vseh zapisov.

 

Maribor, 5. 06. 2002

Zapisala: Tadeja Brešar