ZAPISNIK

 

sestanka z dne 13/01-1995 ob 10. uri v prostorih IZUM-a.

Prisotni:

 

Odsotni:

Dnevni red:

  1. Predstavitev možnosti vnosa in izpisa matematičnih in drugih posebnih znakov v sistemu COBISS
  2. Način vnosa in indeksiranja podatkov v polju 675 (UDK)
  3. Razno

Ad 1

Vnos ukazov LaTeX se ne bo kontroliral, razen nad začetnim in zaključenim znakom za vnos ukazov programa LaTeX (<CTRL/T>). Ukazi LaTeX se bodo izpisovali na ekran v obliki, kot bodo vnešeni. Za iskanje velja enako. Izpis formul, vnešenih v LaTeX, je v bibliografijah rešen, ni pa rešen pri izpisu kataložnih listkov, kjer je ovira sam LaTeX (deljenje listka in zaglavje na drugem listku). Pri bibliografijah se sortiranje izvaja po znakih LaTeX če nastopajo. Pri vodenju evidence zapisov, ki vsebujejo LaTeX, bi si pomagali z izdelavo statističnih seznamov. Pri zapisih z ukazi LaTeX bo potrebna posebna pozornost pri vnosu novih zapisov, da ne bi prihajalo do duplikatov.

Po predstavitvi predloga IZUM o načinu vnosa matematičnih in drugih posebnih znakov v LaTeXu je bila izražena pripomba predstavnice NUK, da se v polje 200 matematični in drugi znaki (z ukazi programa LaTeX) ne bi smeli pisati. Namesto tega se formula v tem polju razreši v skladu s standardom ISBD. Za vnos formule v LaTeX se uvede novo polje (533), ki je strukturirano in se izpisuje le, če vsebuje matematične in druge znake.

V nadaljnji diskusiji se je izkazalo, da razreševanje formul in posebnih znakov po standardu ISBD v nekaterih primerih ni ustrezno, zato je potrebno o predlogu razmisliti in se odločiti na osnovi vzorca testnih zapisov, ki jih pripravi Matematična knjižnica.

Ukazi LaTeX se vnašajo tudi v polje 610. V ostalih poljih iz bloka 6XX uporaba LateXa ni dovoljena.

Implementira se le orodje LateX, ki je standardno in toliko splošno, da podpira vsa področja. Z vnosom omenjenih znakov se bodo v glavnem srečali fiziki in matematiki (pri člankih in disertacijah), ki so že sedaj seznanjeni z ukazi programa LaTeX.

S strani NUK je bila izpostavljena potreba po vnosu znakov iz bohoričice, metelčice in glagolice pri obdelavi raritet. Kot prioriteten je bil izpostavljen problem vnosa dolgega S, ki bi se po E. Veroni transliteriral v ". nad S", pri iskanju pa bi se izenačil z navadnim "s".

Predstavnik IZUM je opozoril na problem dodajanja novih znakov, saj je tabela znakov COBISS v celoti izkoriščena (256 znakov). Za rešitev vnosa dolgega S sta bila podana dva predloga, in sicer:

Če je možno zagotoviti prenos zapisov v bazo podatkov CERL, je možen tudi vnos s pomočjo LateXa. Ker je znakov, ki bi jih bilo potrebno dodati, še več, je potebno o rešitvi še razmisliti.

Sklep: IZUM pripravi testno okolje, v katerem bo Matematična knjižnica vnesla nekaj testnih zapisov s formulami v naslovu. Glede načina vnosa dolgega S pripravi IZUM predlog.

Ad 2

Na osnovi predloga IZUM o načinu vnosa in indeksiranja podatkov v polju 675 (UDK) je bilo mnenje vseh predstavnikov knjižnic, da se indeksiranje polja 675a ne ukine.

Izpostavljena je bila možnost, da bo za potrebe domoznanstva pri člankih pri podpolju 675b potrebno uvesti kontrolo.

S predlogom obveznega podpolja 675c z globalnim šifrantom za vse vrste gradiva (podpolje je namenjeno za iskanje) so se prisotni načelno strinjali, vendar bo Komisija za vsebinsko obdelavo pri ZBDS ponovno proučila problem.

Pri obveznem podpolju 675c z globalnim šifrantom lahko nastopi problem pri večjih spremembah v tablicah UDK. Vendar so te spremembe redke in minimalne, saj gre ponavadi samo za razširitve. Pomagali bi si z oznako verzije pri klasifikaciji.

V nasprotnem primeru je rešitev naslednja: različna podpolja in različni indeksi za vsako vrsto gradiva oziroma uporaba 675b.

Sklep: V okviru Komisije za vsebinsko obdelavo pri ZBDS bodo razmislili o predlogu oblikovanja enotnega globalnega šifranta (vključeni tudi članki) z največ 700 skupinami.

 

Zapisala: Romana Muhvič