izumlogo.gif (16063 bytes)

 

 

Zapisnik

s posveta o predlogu dopolnitev programske opreme in implementacije baze podatkov ELINKS

 

Namen sestanka: 

Predstavitev baze podatkov ELINKS ter posvet o dostopu do elektronskih virov, ki jih ponujajo različni informacijski servisi v okviru konzorcialnih pogodb, prek programske opreme COBISS/OPAC
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
12. 06. 2001, 10.30-13.40
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, Tadeja Brešar, Robert Vehovec, Anka Rogina, mag. Pero Šobot, Andreja Krajnc Vobovnik
 

Prisotni zunanji sodelavci:

Dunja Kalčič, Helena Fortuna, Srečko Bončina (NUK)
Sonja Pogačnik (CMK)
Minca Brate (ODKLJ)
Ivica Hočevar (BFCBK)
Maja Klavžar (MAKLJ)
Lidija Vodopivec (CTK)
Jože Dolenc (CEKLJ)
Cirila Gabron-Vuk, Breda Brezovšek (UKM)
mag. Dragotin Kardoš (NTFKII)
dr. Luka Šušteršič (IJS)
Marta Novak, Irena Sirk (SIKMB)
Alenka Tomše (KTFMB)
 

Odsotni:

Marija Fabjančič (SAZU)
Alenka Logar Pleško (FFLJ)
Savina Zwitter (GBEZ)
Breda Karun (SIKOZ)
mag. Jelka Gazvoda (MK)
 

Vsebina - dogovori:

Uvodoma je  mag. Marta Seljak pozdravila vse udeležence in predstavila namen posveta: dostop do polnih besedil člankov iz serijskih publikacij, ki jih ponujajo različni informacijski servisi na osnovi konzorcialnih pogodb.
Nato je Robert Vehovec predstavil referenčno bazo podatkov ELINKS in strojni vnos bibliografskih zapisov v COBIB. Zapisi v bazi podatkov ELINKS se generirajo iz seznamov naslovov, ki jih ponuja posamezni servis. V njej so shranjena vsa polja 856 vključenih serijskih publikacij in drugi podatki, ki so namenjeni za avtomatsko vzdrževanje povezav. Baza podatkov ELINKS bo vključena kot referenčna baza podatkov v programsko opremo COBISS/Katalogizacija in kot specializirana baza podatkov v novo verzijo programske opreme COBISS/OPAC, ki bo nameščena predvidoma septembra 2001.

V razpravi, ki je sledila, je Srečka Bončino zanimalo, ali je predvidena možnost paketnega prenosa zapisov v formatu MARC, ki jih ponujajo nekateri servisi (EIFL Direct, ProQuest), v COBIB. Zapisi v formatu MARC so namreč boljši od zapisov v bazi podatkov ISSN, vsebujejo tudi navedbo obdobja dostopnosti vira. Prav tako ga je zanimalo, kako je s prenosom zapisov za monografske publikacije, ki jih v polnem besedilu ponuja EBSCO.
Mag. Marta Seljak je pojasnila, da je za normativno bazo podatkov za serijske publikacije privzeta baza podatkov ISSN, za zapise za monografske publikacije pa že obstaja možnost prevzemanja zapisov iz baze podatkov WorldCat prek servisa  FirstSearch. Zaenkrat je strojno kreiranje zapisov in vzdrževanje povezav predvideno samo za serijske publikacije. Glede na potrebe knjižnic bo treba preučiti vsak posamezni servis, ali je implementacija strojnega kreiranja zapisov smotrna. Pogoj za vključitev je obseg in stabilnost servisa ter zagotavljanje enoličnosti podatkov za identifikacijo (npr. ISBN, identifikacijska številka sistema OCLC ).
Robert Vehovec je poudaril, da je osnova za strojno kreiranje zapisov seznam naslovov, ki jih ponuja servis. Vsi servisi ne ponujajo zapisov v formatu MARC ali pa je zanje potrebno dodatno plačilo.
Srečko Bončina je pripomnil, da EBSCO ponuja te zapise brezplačno. Poudaril je, da vedno več servisov omogoča tudi dostop do polnih besedil monografskih publikacij in da je treba preučiti možnost širitve strojnega vnosa zapisov tudi nanje.


Cirila Gabron-Vuk je povedala, da je v bazi podatkov ISSN malo zapisov za elektronske verzije serijskih publikacij. Vprašala je, kakšno rešitev predlaga IZUM za zapise za elektronske verzije časopisov, ki jih v bazi podatkov ISSN ni, saj gre za drugo verzijo (in ne za reprodukcijo), ki mora imeti po pravilih za katalogizacijo svoj bibliografski zapis. 
Tadeja Brešar je pojasnila, da so zaradi tega problema povezave v COBIB-u večinoma narejene prek zapisa za tiskano verzijo, v polju 856 je z izbiro vrednosti indikatorjev prikazan odnos med verzijami.
Lidija Vodopivec je povedala, da založbi Wiley in Springer ponujata ločene zapise za obe verziji, pri servisu ScienceDirect pa elektronska verzija nima svojega zapisa. Poudarila je tudi, da v CTK-ju nabava poteka prek bibliografskega zapisa, kjer bi moral biti za identifikacijo vnesen ISSN elektronske verzije. V zapise bi morali dodati navedbe obdobja dostopnosti, gesla za dostop, vrstilce UDK; opozorila je tudi na problematiko zaklenjenih zapisov.
Cirila Gabron-Vuk je opozorila še na statistiko, kjer se informacija zaradi istega ISSN-ja pri različnih verzijah izgubi.
Tudi Dunja Kalčič je menila, da vnos ISSN-ja tiskane verzije v zapis za elektronsko verzijo ni v skladu s pravili za katalogizacijo, hkrati pa poudarila, da bi bila pri istem ISSN-ju potrebna iskalna fraza za ločitev obeh verzij.
Sonja Pogačar je povedala, da so elektronske  verzije večinoma bogatejše od tiskanih in zato morajo imeti svoj zapis; renomirani založniki objavljajo tudi drug ISSN za elektronsko verzijo.
Minca Brate je povedala, da imajo za tiskane revije, ki so naročene prek ponudnika CatchWorld, tudi dostop do elektronskih verzij, vsaka verzija ima svoj ISSN in svoj zapis (podobno tudi Oxford University Press). Zanimalo jo je, ali obstaja možnost točnega prenosa URL-ja v segmentu COBISS/Katalogizacija, saj se pri kopiranju nekateri znaki ne ohranijo (npr. dvopičje, poševnica). 
Robert Vehovec je zatrdil, da zaenkrat še ni druge možnosti.
Dr. Luka Šušteršič je pripomnil, da ima dostop do servisa ScienceDirect tudi Kemijski inštitut, ki pa ni naveden v zapisih. Vsaka verzija mora imeti svoj zapis, saj mora uporabnik videti povezavo na elektronski vir pri obeh zapisih ter medsebojne povezave med zapisi. Izpis URL-ja v zapisu bi lahko izpustili in namesto tega kreirali povezavo z neko splošno uvodno frazo (ali ime servisa ali ikono), kar bi povečalo preglednost zapisa. Zanimalo ga je tudi, katere servise namerava IZUM vključiti za strojni vnos zapisov, in hkrati predlagal servisa založb Wiley in Academic Press, ki v testiranje nista bila vključena. Predlagal je, da bi tudi v zapisih za članke naredili povezavo na članek v polnem besedilu ali vključili opombo, da je časopis dostopen v polnem besedilu. Uporabniki  iščejo namreč predvsem članke in ne toliko po naslovih revij.
Anka Rogina je odgovorila, da so problematične nepopolne opombe.
Robert Vehovec je pojasnil, da že zdaj v izpisu članka v COBISS/OPAC obstaja povezava na vir, vzpostavitev povezav na članke v polnem besedilu pa je zelo kompleksno delo in zahteva veliko virov.
Mag. Marta Seljak je omenila, da so izbrani štirje servisi vzeti samo za preizkusno kreiranje baze podatkov ELINKS in za testiranje dopolnitev, ob vzpostavitvi baze podatkov ELINKS pa bo IZUM vključeval tudi druge servise.


Lidija Vodopivec je povedala, da je za neko revijo možen dostop do različnih nivojev (polno besedilo, izvlečki, kazala). Zanimalo jo je, kako bo to rešeno v bibliografskem zapisu. Baza podatkov ISSN se ažurira štirikrat na leto in zanima jo, ali bo temu sledilo tudi avtomatično ažuriranje obstoječih zapisov.
Robert Vehovec je pojasnil, da je baza podatkov ELINKS namenjena samo za strojno obdelavo in ne za ročno, vse spremembe se ažurirajo avtomatsko.
Tadeja Brešar je poudarila, da se bo ob ažuriranju iz baze podatkov ISSN avtomatično prevzel zapis za elektronsko verzijo, če bo v bazi.
Lidija Vodopivec je opozorila na hitro spreminjanje ISSN-jev in vprašala, kam se bodo vpisovali vsi URL-ji.
Mag. Marta Seljak je odgovorila, da bo ob avtomatskih dopolnitvah še vedno potrebna ročna kontrola, Tadeja Brešar pa, da avtomatske spremembe prekrijejo ročne popravke v zapisih.
Lidija Vodopivec je poudarila, da zapisov ne bi smeli brisati, če polno besedilo ne bo več dostopno.
Robert Vehovec je opozoril na problem arhiviranja. Če polno besedilo ni več dostopno, se zbriše tudi povezava v polju 856, bibliografski zapis pa ostane. V opombo bo treba vnesti navedbo obdobja dostopnosti.
Anka Rogina je predlagala, da bi v podpolje 856e vpisali datum ažuriranja, aktivna bi bila samo zadnja povezava, vse druge povezave bi ostale v zapisu, a ne bi bile aktivne.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali je možno iskanje po posameznem konzorciju (servisu). Robert Vehovec je odgovoril, da je to možno v bazi podatkov ELINKS.

Dr. Luka Šušteršič je predlagal, da bi pri povezavah kontrolirali tudi IP-naslov vsakega uporabnika, saj IZUM pozna območja IP-naslovov (podobno kot pri Web of Science).
Robert Vehovec je pojasnil, da je to teoretično sicer možno, a bi vzdrževanje  za posamezne skupine uporabnikov zahtevalo veliko virov, saj je OPAC namenjen širokemu spektru uporabnikov.

Srečka Bončino je zanimalo, ali bo tudi kopiranje zapisov iz COBIB-a v lokalne baze paketno. Robert Vehovec je odgovoril, da to zaenkrat to ni možno (potrebno bo ročno prevzemanje zapisov), ampak bi to omogočili kasneje.
Maja Klavžar in mag. Dragotin Kardoš sta menila, da vsaka knjižnica v lokalno bazo podatkov ne bo kopirala vseh zapisov, ki jih ponuja določen servis, ampak samo tiste, ki bodo  relevantni zanjo.
Sonja Pogačar je vprašala, kaj bo s tistimi revijami, ki so po preteku določenega časa prosto dostopne, in kdo bo to sledil in ažuriral.
Dr. Luka Šušteršič je vprašal, kdo bo dopolnjeval strojne zapise, IZUM ali vsaka posamezna knjižnica.
Tadeja Brešar je povedala, da se iz baze podatkov ELINKS povezave v bazi podatkov COBIB dodajajo avtomatsko, ročno vnesena polja 856 pa bodo knjižnice vzdrževale same.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, kdo bo kreiral zapise, ki jih še ni. V CTK-ju so za servis ScienceDirect kreirali 1.182 zapisov in jih zanima, ali bodo avtomatsko preneseni v bazo podatkov ELINKS.
Mag. Marta Seljak je odgovorila, da omenjeni zapisi ne bodo avtomatsko vzdrževani.
Minco Brate je zanimalo, ali se bodo spremembe dodajale v bazo podatkov ELINKS. Robert Vehovec je pojasnil, da se baza podatkov ELINKS  generira avtomatsko, namenjena je iskanju in samo za strojno obdelavo.
Mag. Marta Seljak je omenila, da bo IZUM mesečno pripravljal seznam neaktivnih povezav, ki jih bo pošiljal knjižnicam, Robert Vehovec pa dodal, da bo seznam narejen na osnovi preverjanja odzivnosti strežnika, na katerem se nahaja polno besedilo.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali obstaja globalni šifrant za konzorcij Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru  in kako bo uporabnik vedel, do katerih revij lahko dostopa v sklopu npr. Univerze v Ljubljani.
Robert Vehovec je pojasnil, da bo zahtevnejši uporabnik lahko iskal po bazi podatkov ELINKS. 
Lidijo Vodopivec je zanimalo tudi, kako je s strojnim vnosom zapisov za revije, ki niso vključene v določen servis in so dostopne za Univerzo v Ljubljani. Dr. Luko Šušteršiča pa je zanimalo, kakšno število serijskih publikacij je pogoj za strojni vnos (100-200).
Robert Vehovec je pojasnil, da bo IZUM na pobude knjižnic te serijske publikacije vključil v sklopu dodatnih možnosti uporabe baze podatkov ELINKS.

Lidija Vodopivec je vprašala, ali je za servis FirstSearch ECO možna ločitev po skupinah uporabnikov in zakaj so aktivne vse  povezave, če vsi naslovi niso dostopni uporabnikom vseh treh skupin.
Robert Vehovec je odgovoril, da ločitev po skupinah  ni  možna na nivoju iskanja, pač pa je vidna samo pri izpisih, ter da je dostop mogoč za vse skupine uporabnikov, le da nekaterim uporabnikom do polnih besedil, drugim pa samo do izvlečkov ali kazal.
Srečka Bončino je zanimalo, ali bodo v bazi podatkov ELINKS zajete tudi revije, ki niso dostopne v polnem besedilu, ampak samo kot citirane.
Anka Rogina je odgovorila, da so v bazi podatkov vsi časopisi iz seznama naslovov posameznega ponudnika, navedba obdobja dostopnosti je vnesena v opombah in označena z indikatorjem.
Tudi Sonja Pogačnik je poudarila, da je treba v opombah navesti, da so v elektronski verziji zajeti samo izbrani članki iz tiskane verzije.

Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali bodo dobili v preizkus testno bazo.

Na koncu je mag. Marta Seljak povzela, da je namen posveta, da knjižnice potrdijo koncept. IZUM  bo upošteval pripombe, ki so bile podane na posvetu, dopolnitve programske opreme pa bodo vključene predvidoma jeseni 2001, ko bo nameščena nova verzija COBISS/OPAC-a (V4.1). Testna baza podatkov ni predvidena.

 

Zapisala: 
Andreja Krajnc Vobovnik

 

Maribor, 29. 06. 2001