ZAPISNIK

s posveta dne 31.01.1996 ob 10. uri v IZUM Maribor.

Prisotni:

Uvodoma je bilo predstavljeno delovno gradivo, ki se nanaša na dopolnitve COMARC/B (polja 105i, 700, 710 in Dodatek F), povezane z vodenjem bibliografij v okviru sistema COBISS. Gradivo je bilo v nadaljnji razpravi podrobneje obravnavano.

105t Tipologija dokumentov/del

Prvi stavek v gradivu je zavajajoč - ni jasno, da to podpolje v UNIMARC-u ne obstaja.

Za pomoč pri razvrščanju gradiva po tipu dokumentov/del bo MZT pripravil definicije in priporočila (Dodatek F.6).

Za poročila o delu, ki so internega značaja, ni posebne šifre. Po obstoječem šifrantu jih je mogoče uvrstiti pod šifro 2.20 - Druge monografije in druga zaključena dela.

Pri določanju tipologije ni kriterij medij (npr. članek v elektronski obliki se razvrsti pod 1.02).

700 Avtor - primarna odgovornost

Raziskovalci, zaposleni v več organizacijah, bodo morali sami odločiti, katera knjižnica naj vodi bibliografijo zanje in kateri organizaciji pripisujejo pripadnost dokumenta. Avtorji bodo morali sami določiti tudi tip dokumenta/dela v skladu z definicijami in priporočili MZT.

Potreba po univerzalnosti sistema zahteva izpis bibliografij iz vzajemne baze podatkov COBIB. Zagotoviti je potrebno konsistentnost podatkov v njej in ob tem razmisliti o načinu ažuriranja podatkov o raziskovalcu in ustanovi/organizaciji v vzajemni bazi podatkov COBIB. Podpolje 700$8 (ustanova/organizacija) mora biti ponovljivo.

Če je publikacija delo več avtorjev, je potrebno našteti vse slovenske avtorje.

Za končne uporabnike bo prenos zapisov možen iz sistema COBISS/OPAC v lokalne aplikacije na PC.

710 Ime korporacije - primarna odgovornost

V podpoljih 200a in 710 lahko nastopa vsebinsko zelo majhna razlika, zato je izpis referenc neprimeren. O predlogu uvedbe novega podpolja 200r za potrebe izpisa je potrebno še razmisliti (ga. Wagner bo po konzultaciji z Dimčevo sporočila mnenje).

 

F.1 Splošno

Ni bilo diskusije.

 

F.2 Posebnosti pri vnosu posameznih polj/podpolj

Podatki o ISBN so zelo nezanesljivi ali pa jih celo ni, zato vezava sestavkov na zaključeno publikacijo preko ISBN ni primerna.

O predlogu, da se podatki za članke in sestavke vnašajo v ločena neponovljiva podpolja 215 (ponovljivo je lahko polje) zaradi možnosti izpisovanja referenc, kot je predvideno v standardu ISO 690, je potrebno še razmisliti. Dogovorjeno je bilo, da se za namene testiranja instalira predlagana rešitev, končna odločitev pa bo sprejeta na naslednjem sestanku (predvidoma 21.02.1996), na katerega bodo povabljeni tudi strokovnjaki za področje domoznanstva (ga. Petrov iz SIK Novo mesto in g. Goropevšek iz SIK Celje).

 

F.3 Retrospektivni podatki za znanstvene revije

Sprejet je bil predlog, da se vodijo retrospektivni podatki za znanstvene revije ločeno od lokalnih baz podatkov in vzajemne baze podatkov COBIB.

V zvezi s postopkom in načinom ocenjevanja raziskovalnega dela na osnovi faktorja vpliva je potrebno dodatno proučiti, ali je potrebno razen faktorja vpliva spremljati tudi podatek o tem, kam se revija uvršča znotraj skupine v stroki (pod ali nad sredino).

V primeru, da je za eno bibliografsko enoto odgovornih več avtorjev, med katerimi so tudi tuji državljani, ki niso navedeni v področju odgovornosti, je potrebno predvideti za potrebe izračuna deleža avtorstva posebno podpolje za skupno število avtorjev.

Potrebno je proučiti, ali je podatke o urednikih in sestavu uredniških odborov potrebno vezati na posamezno številko publikacije in ne samo na letnico, kot to velja za faktor vpliva.

 

F.4 Posebnosti pri obdelavi nekaterih tipov dokumentov

Predlog, da se sestavki vežejo preko ISBN ni bil sprejet, ker je identifikacija preko ISBN preveč nezanesljiva.

Predlog povezovanja člankov in sestavkov v zbornikih in tematskih številkah je bil sprejet, za vodenje separatov pa je bila sprejeta varianta B, po kateri se separati obdelujejo kot zaključene publikacije (maska M). Pri obdelavi separata ne bo možno vnesti tipologije dokumentov/del, ki velja za članke/sestavke.

Separati se obdelujejo samo v primeru, da se izposojajo (imajo inventarno številko). Za potrebe prikaza bibliografske enote v bibliografiji pa je potrebno enoto obdelati po pravilih, ki veljajo za članek oziroma sestavek.

 

F.5 Načini prezentacije bibliografij v sistemu COBISS

F.6 Tipologija dokumentov/del - definicije in priporočila

Dokumenta sta še v pripravi.

 

F.7 Šifrant ustanov/organizacij

Na predlagani način šifriranja ustanov/organizacij ni bilo pripomb. Potrebno je dodati nekatere ustanove/organizacije, ki še niso na spisku. Dopolnjen šifrant bo poslan vsem ustanovam/organizacijam v pregled in dopolnitev.

Namesto po abecedi se javne raziskovalne zavode razvrsti po datumu ustanovitve.

Ustanove/organizacije, ki ne obstajajo več, nima smisla vključevati v šifrant. Bodoče spremembe se bodo reševale programsko preko tabel.

 

F.8 Tabela polj/podpolj s stopnjo obveznosti za posamezne maske vnosa

Izvedena dela se bodo vnašala pod masko N ali M. V prihodnosti bo po potrebi dodana nova maska za izvedena dela.

Nekaterim podpoljem je potrebno dati drugačno stopnjo obveznosti, kot je navedena v delovnem gradivu (udeleženci sestanka pošljejo pripombe tudi naknadno po elektronski pošti).

Nadaljnje aktivnosti

Dne 02.02.1996 se instalira testno okolje, ki omogoča vnos v skladu z dopolnitvami COMARC/B. Udeleženci sestanka bodo do naslednjega sestanka, ki bo predvidoma 21.02.1996, testirali vnos (predvsem polje 215). Distribucija dopolnitev COMARC/B vsem polnopravnim članicam COBISS in instalacija v pravem okolju je predvidena 01.03.1996. Temu sledi predstavitev novosti v Ljubljani in Mariboru ter po potrebi organiziranje enodnevnih tečajev v Mariboru.

Pred konverzijo lokalnih in vzajemne baze podatkov COBIB (105i, 70x7,70x8, 675, 503) bo s knjižnicami, ki so doslej vodile bibliografijo v okviru sistema COBISS, organiziran poseben sestanek.

 

Zapisali: Milena Doberšek, mag. Marta Seljak