izumlogo.gif (16063 bytes)

 

Zapisnik

s posveta delovne skupine za normativno kontrolo

Namen sestanka: 

Predstavitev normativne baze podatkov CONOR, V4.4, in programske opreme COBISS/Katalogizacija, V6.0_BETA, prikaz usklajevanja bibliografskih baz podatkov in CONOR-ja ter diskusija o odprtih vprašanjih
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
28. 6. 2000, od 10.30 do 15.00
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, mag. Bojan Štok, Tadeja Brešar, Robert Vehovec, Matjaž Zalokar, mag. Gordana Popović-Bošković, Anka Rogina, Andreja Tominac, Milena Doberšek
 

Prisotni zunanji sodelavci:

Zlata Dimec, Alenka Kanič, Tatjana Kovač, mag. Zoran Krstulović, Marjeta Šušterčič, mag. Darija Rozman (NUK)
Marija Fabjančič (SAZU)
Alenka Logar-Pleško (FFLJ)
mag. Janez Jug (FDV)
Miro Tržan (SIKKOŽ)
Katarina Dintinjana (CMK/IBMI)
Mirko Nidorfer (UKM)
mag. Jana Bradač (BFCBK)
mag. Magdalena Šef (CEK)
mag. Dragotin Kardoš (predstavnik Ministrstva za znanost in tehnologijo)
 

Odsotni:

Lidija Curk (IZUM); Lidija Wagner, dr. Maja Žumer (NUK); Martin Grum (SAZU); Iztok Sulj (CTK); Alenka Mihalič Klemenčič (UKM)
 

Vsebina - dogovori:

 

Udeležencem posveta je bilo razdeljeno delovno gradivo Implementacija normativne kontrole : delovno gradivo za posvet 28. 6. 2000, ki ga je pripravil IZUM.

Uvodoma je mag. Marta Seljak udeležence na kratko seznanila s tremi obsežnimi nalogami, ki so bile v IZUM-u realizirane v obdobju od zadnjega posveta delovne skupine za normativno kontrolo 21. junija 1999. IZUM je na osnovi predhodnih analiz in pridobljenih izkušenj v segmetu COBISS/Katalogizacija implementiral možnost prevzemanja bibliografskih zapisov iz baze podatkov WorldCat ter dostop do baze podatkov LC Names na strežniku IZUM.  Na to temo je bil v maju 2000 posvet s knjižnicami, ki pri svojem delu v veliki meri uporabljajo to možnost. Vzporedno s tema dvema nalogama je bilo pripravljeno testno okolje za normativno kontrolo, ki je zajemalo sledeče aktivnosti:

Za pripravo normativne baze podatkov  CONOR, V4.4, so bile potrebne štiri iteracije. V zadnji iteraciji so bili pri tvorjenu kandidatov za imena izločeni tisti zapisi, ki so v COBIB-u označeni za brisanje, ter  zapisi, ki so jih kreirale knjižnice nekdanje Jugoslavije in niso bili kopirani v nobeno slovensko lokalno bazo podatkov. Tako dobljena normativna baza podatkov vsebuje 667.922 zapisov. Med njimi je 124.239 zapisov za slovenske avtorje, od tega 13.882 s šifro raziskovalca.

Programska oprema COBISS/Katalogizacija, V6.0_BETA, omogoča ažuriranje bibliografske in normativne baze podatkov. Med testiranjem je ažuriranje bibliografskih zapisov možno le v testnem COBIB-u, ki deluje kot lokalna baza podatkov. Predvidene so še nekatere dopolnitve programske opreme (podrobnejši opis je v delovnem gradivu) in implementacija prevzemanja zapisov iz baze podatkov LC Names.

Tadeja Brešar je orisala potek priprave normativne baze podatkov CONOR, V4.4, ter strukturo normativnih zapisov. Udeležencem je predstavila  vsa odprta vprašanja, ki so se pojavila pri pripravi in med testiranjem normativne baze podatkov:

Ob izpostavljenem problemu inicialk v normativnih zapisih je Alenko Logar-Pleško zanimalo, ali se v normativnih zapisih inicialke pojavljajo tudi kot značnice. Tadeja Brešar je pojasnila, da inicialka nastopi v normativnem zapisu kot značnica, če je v pripadajočem bibliografskem zapisu nastopila v poljih 600 ali 70X. Če je bila inicialka v bibliografskem zapisu v poljih 960  ali 90X, razrešitev inicialke pa vnesena v polja 600 ali 70X, je v normativnem zapisu značnica razrešena oblika imena, inicialka pa je postala kazalka.

Udeležence posveta je zanimalo, koliko je zapisov v lokalnih bazah podatkov, ki so bili dodani s konverzijami in še niso shranjeni v vzajemno bazo podatkov. Mag. Marta Seljak je povedala, da je bilo s konverzijami v lokalne baze podatkov prenesenih približno 1.000.000 zapisov, vendar je težko oceniti, koliko jih je že usklajenih s COBIB-om. Ob tem je mag. Bojan Štok povedal, da se bodo tudi v teh zapisih z normativno bazo podatkov povezala tista imena, ki bodo v CONOR-ju že nastopala. Preostale bo treba povezati ročno, in to hkrati z usklajevanjem celotnega bibliografskega zapisa s COBIB-om. Mirko Nidorfer je predlagal, da bi v ta namen pripravili orodje, ki bi knjižnicam olajšalo iskanje tistih bibliografskih zapisov, ki vsebujejo s CONOR-jem nepovezane avtorje.

Po zaključeni diskusiji o kreiranju normativne baze podatkov CONOR, V4.4, je Tadeja Brešar ob predstavitvi programske opreme COBISS/Katalogizacija, V6.0_BETA, prikazala ažuriranje baze podatkov CONOR in novosti pri ažuriranju bibliografskih zapisov. Povedala je, da so za ažuriranje normativne baze podatkov na voljo le tista polja, ki so potrebna v normativnih zapisih. Vnos napotilnih in splošnopojasnjevalnih zapisov zaenkrat ni realiziran, saj se je treba odločiti, ali bomo te zapise sploh uporabljali. Udeležencem je tudi pojasnila, katere dopolnitve programske opreme so načrtovane in implementacija trenutno ni možna, ker je odvisna od rešitev nekaterih še odprtih vprašanj. Predstavila je odprta vprašanja in dileme, med katerimi je najbolj pereč problem razdruževanja normativnih zapisov tedaj, ko imamo za več avtorjev en normativni zapis. Eden izmed možnih načinov za razdruževanje teh zapisov je uvedba statusa "r" - razdruženo v podpolju 001a normativnega zapisa. Ta način je eksakten, vendar zahteva veliko ročnega dela.

Zlata Dimec je menila, da bi v normativni bazi podatkov za osebna imena potrebovali splošnopojasnjevalne zapise, napotilnih pa ne. Če pa bomo v normativno kontrolo vključili korporacije, bomo potrebovali tudi napotilne zapise.
Glede razdruževanja zapisov se ji zdi način z uporabo statusa "r" - razdruženo najbolj natančen, seveda pa je treba pri tem opraviti veliko ročnega dela. Kot pomoč bi morda lahko pripravili dodatno orodje, ki bi v postopku identifikacije bibliografskih zapisov omogočalo lažje povezovanje avtorjev z ustreznim normativnim zapisom.

Alenka Kanič je predlagala, da bi dodali še eno kodo za status normativnega zapisa v podpolje 001a, npr. "p" - začasno.

Mag. Bojan Štok je povedal, da bi tudi z dodatnim orodjem, ki ga je predlagala Zlata Dimec, redaktor lahko popravljal zapise le v vzajemni in svoji lokalni bazi podatkov, v drugih lokalnih bazah podatkov pa ne.

Alenko Logar-Pleško je zanimalo, po kakšnem algoritmu smo pri konverziji dodali kodo v podpolje 101a - Jezik, ki ga uporablja oseba/korporacija in v podpolje 102a - Država rojstva/delovanja. Izpostavila je problematiko zamejcev, ki npr. pišejo v slovenskem jeziku, živijo oz. delujejo pa v tujini.

Tadeja Brešar je predstavila tudi usklajevanje bibliografskih baz podatkov in baze podatkov CONOR. Predstavila je postopek, po katerem je bilo izvedeno inicialno povezovanje pri kreiranju normativne baze podatkov CONOR, V4.4, ter postopek usklajevanja, ki se izvaja pri redakciji bibliografskih in/ali normativnih zapisov. Ta postopek prinaša v bibliografsko bazo podatkov med drugim tudi večjo spremembo, ki se nanaša na kazalke. V bibliografskem zapisu se namreč ob vsakem shranjevanju zapisa vse prej obstoječe kazalke nadomestijo s kazalkami, ki so v normativnem zapisu. To pomeni, da se v vsak bibliografski zapis za posamezno ime prenesejo vse kazalke, ki obstajajo v normativnem zapisu. Ker pa so sedaj nekatere kazalke v bibliografski bazi podatkov napačno povezane, se to odraža tudi v normativnih zapisih.

Alenka Logar-Pleško je predlagala, da bi pri inicialni pripravi normativne baze podatkov poenotili način pisanja dvojnih priimkov.

Udeležence je zanimalo, kolikšen je delež napačnih kazalk v normativni bazi podatkov CONOR, V4.4. Mag. Bojan Štok je povedal, da točnega podatka ni mogoče programsko ugotoviti.

Mag. Gordana Popović-Bošković je prikazala štiri karakteristične primere redigiranja normativnih in bibliografskih zapisov:

Pri vsakem primeru je navedla tudi število zapisov, ki jih je bilo treba pregledati in redigirati, ter za to porabljen čas.

Zlata Dimec je povedala, da v NUK-u že nekaj časa poskusno ročno pripravljajo normativne zapise na papir. Po njihovih izkušnjah je nekatere soimenjake zelo težko ali celo nemogoče identificirati. Hkrati s tem so redigirali tudi večje število bibliografskih zapisov v lokalni bazi podatkov NUK. Predlagala je, da bi bili avtorji iz teh bibliografskih zapisov v normativni bazi podatkov označeni ali da bi dobili poseben status.

Zlata Dimec je menila, da bi bilo treba dodati tudi polji 103 za datum rojstva in 104 za datum smrti. V polje 810 bi ob inicialni pripravi normativne baze podatkov prenesli delne bibliografske podatke iz enega od zapisov, v katerem se to ime pojavlja  kot značnica.
Predlagala je tudi, da bi v polje 400 normativnega zapisa dodali novo podpolje, v katerega bi vnesli določeno kodo, ki bi jo lahko uporabljali pri izpisih iz bibliografskih baz podatkov, kadar ne želimo izpisa vseh kazalk. Hkrati bi lahko ta koda služila tudi v OPAC-u (v vseh jezikovnih različicah).

Mag. Bojan Štok se je strinjal, da bi bilo to podpolje koristno, in predlagal, da se podpolje prenaša tudi v blok 9XX v bibliografski bazi podatkov.

Krajša diskusija se je razvila tudi o možnosti, da bi pred inicialno pripravo normativne baze podatkov popravljali bibliografske zapise. Udeleženci so zaključili, da bi to zahtevalo veliko dela, ne bi pa bistveno prispevalo h kvaliteti normativne baze podatkov.

Matjaž Zalokar je v okviru problematike kazalk prikazal predlog za povezovanje normativne in bibliografske baze podatkov, ki so ga v NUK-u pripravili lani. Predstavil je lastnosti in pomanjkljivosti predlaganih različic A in B.

Po končani predstavitvi se je razvila splošna diskusija o kazalkah, uporabi bloka 5XX v normativnih zapisih, o lokalnih zapisih, v katerih bodo imena ostala nepovezana, potrebnem času za redakcijo normativnih zapisov.

Marija Fabjančič je dala pobudo, da IZUM predstavi projekt v Ljubljani tudi za vse druge knjižnice. Mag. Marta Seljak je predlagala, da najprej uskladimo stališča glede številnih odprtih vprašanj znotraj delovne skupine in šele nato predstavimo predloge rešitev vsem knjižnicam. S tem se je strinjala tudi predstavnica NUK-a Zlata Dimec.

Mag. Marta Seljak je povzela, da je bil namen posveta predstaviti testno okolje in opozoriti na odprte probleme. V prihodnje je treba poiskati rešitev, ki bo optimalna z vseh vidikov in sprejemljiva za vse udeležence v sistemu COBISS. Udeleženci delovne skupine lahko po elektronski pošti zahtevajo uporabniško ime in geslo za delo v testnem okolju. Če bodo pri delu v testnem okolju potrebovali dodatne informacije ali pomoč, se lahko obrnejo na sodelavce IZUM-a.

Na posvetu je bilo sklenjeno, da udeleženci program testirajo in do konca oktobra v IZUM v pisni obliki pošljejo mnenje, pripombe in predloge za rešitev vseh odprtih vprašanj.

 

Zapisala:
Milena Doberšek

Maribor, 30.6.2000