izumlogo.gif (16063 bytes)

 

 

 

 

Zapisnik

s posveta delovne skupine za normativno kontrolo

 

 

Namen sestanka: 

obravnava nadaljnjih postopkov pri implementaciji normativne kontrole imen v sistem COBISS
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
23.06.1998, od 10:30 do 14:30
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, mag. Bojan Štok, mag. Mitja Debeljak,
mag. Pero Šobot, Tadeja Brešar, Milena Doberšek
 

Prisotni zunanji sodelavci:

Lidija Wagner, Zlata Dimec, Tatjana Kovač, Alenka Kanič,
mag. Maja Žumer, mag. Darija Rozman, mag. Jelka Gazvoda (NUK)
Marija Fabjančič (SAZU)
Alenka Logar Pleško (FFLJ)
mag. Janez Jug (FDV)
Miro Tržan (SIKKOŽ)
Matjaž Zalokar (SIKKR)
Agata Tiegl (MAKLJ)
Katarina Dintinjana (CMK/IBMI)
Alenka Mihalič-Klemenčič, Mirko Nidorfer (UKM)
mag. Jana Bradač (BFCBK)
 

Odsotni:

Martin Grum (SAZU)
CTK
Lidija Curk (IZUM)
 
 
 

Vsebina - dogovori:

 

Uvodoma je mag. Marta Seljak orisala dosedanje aktivnosti in dogovore pri implementaciji normativne kontrole imen v sistem COBISS. Predstavila je novokreirano bazo podatkov CONOR, ki vsebuje 12.621 zapisov in je pripravljena na osnovi zapisov v COBIB-u in v lokalni bazi podatkov NUK. V CONOR so vključeni avtorji, ki so ustrezali konverzijskim predlogom NUK-a in IZUM-a. Nato je predstavila predlog nadaljnjih aktivnosti pri implementaciji normativne kontrole, ki ga je pripravil IZUM in so ga udeleženci predhodno prejeli po pošti. Udeležencem je povedala, da smo se v četrtek, 18. junija 1998, na pobudo NUK-a sestali v NUK-u sodelavci IZUM-a in NUK-a. Na kratko je predstavila NUK-ove spremenjene kriterije za kreiranje začetne normativne baze podatkov in proces uvajanja in delovanja normativne kontrole v sistemu COBISS. Prisotnim je bila izročena zabeležka sestanka. Poudarila je, da je za analizo spremenjenega NUK-ovega predloga potrebnega več časa, kjub temu pa je udeležence opozorila na nekatere težave, ki bi se pojavile, če bi upoštevali ta predlog:

Mag. M. Seljak je zaključila z razmišljanjem o namenu in ciljih normativne kontrole, saj so od tega odvisne številne odločitve in nadaljnje usmeritve pri vzpostavljanju normativne kontrole. Pozvala je NUK, da predstavi spremenjene predloge, in vse druge udeležence, da povedo svoje mnenje.

Predstavniki NUK-a so (kljub nekaterim medsebojnim razhajanjem) zagovarjali stališče, naj bi začetna normativna baza podatkov vsebovala vse avtorje (slovenske in tuje) in naj bi se zapisi za vse avtorje v bibliografskih bazah podatkov s konverzijo povezali z (neprečiščenimi) zapisi v bazi podatkov CONOR. Od uvedbe normativne kontrole in opravljene konverzije dalje bi bila v sistemu COBISS/Katalogizacija vključena kontrola vnosa avtorjev v polja 70X. Zapise bi v bazo podatkov CONOR lahko dodajali vsi, verificiral pa bi jih lahko le NUK. Za testiranje želijo imeti prototipno verzijo programske opreme segmentov COBISS/Katalogizacija, COBISS/Izpisi in COBISS/OPAC. Predstavniki NUK-a so s seboj prinesli začasen dokument 'Izhodišča za delovanje normativne datoteke v COBISS', ki je bil kopiran in razdeljen udeležencem sestanka. Menijo, da bodo v bibliografskih zapisih potrebne kazalke tudi po uvedbi normativne kontrole (zaradi izpisov bibliografij ter glavnih listkov in listkov za CIP-zapis).

Mag. Janez Jug je menil, da mora baza podatkov CONOR vsebovati tudi zapise za raziskovalce. Zanje bi lahko korigirali normativne zapise bibliotekarji na fakultetah, ki tem raziskovalcem tudi urejajo osebne bibliografije in jih zelo dobro poznajo. Smiselna je samo ena centralna normativna baza podatkov CONOR. Predlagal je, da za začetek vzamemo sedanjo normativno bazo podatkov z 12.621 zapisi, jo prečistimo in s konverzijo povežemo samo tiste zapise v bibliografski bazi podatkov z normativnimi zapisi, kjer je povezava enolična. Da bi preprečili nove napake pri katalogiziranju, dodamo še vse ostale avtorje iz bibliografske baze podatkov.

Matjaž Zalokar, ki ima bogate izkušnje na področju normativne kontrole, je prisotnim opisal sistem v Avstraliji. Sistem normativne kontrole tam deluje že zelo dolgo. Postopkov vzpostavitve tega sistema nam ni mogel predstaviti, ker ob vzpostavitvi ni bil prisoten. Obstoječa normativna baza podatkov je zelo velika, obsega pa domače in tuje avtorje. Poudarek je na domačih avtorjih, tuje pa v glavnem prevzamejo iz normativne datoteke Library of Congress. Dovoljenje za verifikacijo ima več katalogizatorjev v različnih ustanovah, tako da le-ti sproti verificirajo novokreirane zapise. Povezava med bibliografsko in normativno bazo podatkov je avtomatska. Za naš sistem meni, da je v času testiranja bolje, da je baza podatkov večja, ker bi se tako lahko dejansko pokazali vsi problemi, ki obstajajo. COMARC/A je zelo kompliciran. Meni, da je uporaba kazalk v bibliografskih zapisih nesmiselna.

Mirko Nidorfer je predlagal, da bi normativno bazo podatkov gradili postopno, zato naj bo začetna baza podatkov majhna. Največji poudarek mora biti na slovenskih avtorjih. Pri tujih avtorjih je normativa smiselna le, če nudi pomoč katalogizatorjem in preprečuje tipkarske napake. Predlagal je sestavo še ene manjše delovne skupine z nekaj člani, ki bi pripravila podrobnejše rešitve, na osnovi katerih bi lahko naredili prototipno verzijo programske opreme.

Miro Tržan je bil začuden nad novim predlogom NUK-a in ne vidi razloga, zakaj ne bi upoštevali rešitev, ki smo jih izoblikovali na sestankih delovne skupine in jih do sedaj tudi testirali. Namen normativne baze podatov je enolično določiti avtorje in povečati kvaliteto zapisov v bibliografskih bazah podatkov.

Alenka Logar Pleško zagovarja stališče, da normativno kontrolo vpeljemo postopno, in sicer najprej za slovenske avtorje, kasneje pa še za tuje. Z normativno kontrolo slovenskih avtorjev moramo pričeti čimprej. Izrazila je tudi željo, da v segmentu COBISS/Katalogizacija omogočimo iskanje po šifrantu raziskovalcev.

Marija Fabjančič poudarja, da mora biti sistem normativne kontrole predvsem uporaben. Ne zdi se ji smiselno, da lahko zapise vnašajo le sodelavci iz NUK-a. V bazi podatkov CONOR morajo biti zajeti tudi raziskovalci. Koristna bi bila tudi normativna baza podatkov za tuje avtorje.

Agata Tiegel predlaga, da izvedemo normativo samo za slovenske avtorje, nikakor pa se ne strinja, da bi s konverzijo povezali obstoječe zapise v bibliografskih bazah podatkov z neprečiščenimi zapisi v inicialni normativni bazi podatkov.

Mag. Bojan Štok je dejal, da povezava normativnih in bibliografskih zapisov preko podpolja 3 omogoča ob spremembi značnice avtomatsko popravljanje bibliografskih zapisov.

Jelka Gazvoda je predlagala, da v delovno skupino vključimo tudi mag. Dareta Balažica iz NUK-a. Vprašala je, kdaj bomo začeli z normativno kontrolo za korporativne značnice.

Pogovarjali smo se tudi o možnosti uporabe tujih normativnih baz podatkov za tuje avtorje, kar pa zaradi obstoječih katalogizacijskih pravil ni izvedljivo.

Sklep: NUK bo popisal svoje zahteve; IZUM pa bo pripravil nov predlog za implementacijo normativne kontrole, ki ga bo delovna skupina obravnavala na naslednjem sestanku.

 

Zapisali:

Tadeja Brešar

Milena Doberšek

 

Maribor, 26. 6. 1998