izumlogo.gif (16063 bytes)

 

Zapisnik
s posveta delovne skupine
referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja

 

 

Namen sestanka: 

Obravnava predlogov in pripomb v zvezi z dokumentoma Organizacija in pravila delovanja servisa in Vstopni točki referenčnega servisa ter predstavitev osnutka pogodbe o izvajanju referenčnega servisa ter predlogov nadaljnjega sodelovanja
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
01. 12. 2004, 10.30–13.30
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, Romana Muhvič Šumandl, Davor Bračko, Apolonija Marolt Zupan
 

Prisotni zunanji sodelavci:

Srečko Bončina (NUK)
mag. Jerneja Ferlež (UKM)
Iztok Skulj (CTK)
mag. Marijan Špoljar (SIKOZ)
Barbara Kovář,
Darja Barber (SIKMB)
Alenka Radelj (SIKCE)
Ivan Kanič (CEKLJ)
Boris Jukić (SIKNG)
Urška Mitrović (SIKNM)
Sonja Pogačnik (CMK)
 

Vsebina - dogovori:

 

Uvodoma je mag. Marta Seljak pozdravila člane delovne skupine in povzela sklepe sestanka Projektnega sveta, ki je bil 19. 5. 2004. Člani Projektnega sveta so bili enotnega mnenja, da mora knjižničar/informator, ki vprašanje dobi, nanj tudi odgovoriti (odgovornosti ne sme prenesti na drugega knjižničarja/informatorja). Poudarila je, da se testiranje servisa ni obneslo najbolje, saj so knjižnice le izjemoma uporabljale storitve referenčnega servisa namesto telefona (pomoč uporabnikom po telefonu). Pojasnila je tudi, da smo za sodelujoče v referenčnem servisu izvedli tečaj Izvajanje referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja v treh terminih in dodatne vaje na daljavo.

V nadaljevanju je mag. Marta Seljak izpostavila odprto vprašanje glede dežurstva CMK, ki zaenkrat ne more zagotoviti dežurnega knjižničarja/informatorja vsak teden. Sonja Pogačnik je povedala, da lahko zagotovijo knjižničarja/informatorja le vsakih 14 dni. Ker nobena od drugih sodelujočih visokošolskih knjižnic nima knjižničarja/informatorja, ki bi prevzel tudi del obveznosti CMK, je bilo predlagano, da se k projektu povabi še eno visokošolsko knjižnico (kot možne so omenjene FDV, FFLJ, BFCBK, IBMI, EPF in KTFMB), v tem času pa bi CMK morala zagotoviti redno dežurstvo. Nato je Ivan Kanič izpostavil vprašanje kakovosti odgovorov na vprašanja uporabnikov glede na sprejeti dogovor, da mora knjižničar/informator sam odgovoriti na vprašanje, tudi če ne pozna najboljšega odgovora. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da gre pri tem le za odgovornost knjižničarja/informatorja, ki mora poskrbeti, da uporabnik odgovor dobi, za nasvet pa lahko vpraša tudi drugega knjižničarja/informatorja.

V zvezi z dokumentom Vstopni točki referenčnega servisa je mag. Marta Seljak predstavila novosti vstopne strani. Srečko Bončina je menil, da bi lahko na vstopni strani pisalo tudi o tem, da ne nosimo odškodninske odgovornosti za odgovore, ki jih dajemo. Sprejet je bil predlog Ivana Kaniča, da dodamo novo alinejo: "Referenčni servis ne odgovarja za morebitne posledice, ki bi nastale z uporabo tako pridobljenih podatkov." Srečko Bončina je izrazil bojazen, da bo po vsej verjetnosti čez vikend prispelo veliko vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti tisti, ki so dežurni ob ponedeljkih. Sprejet je bil sklep, da bomo najprej počakali in se prepričali, ali bodo ponedeljki res kritični, nato pa se bomo po potrebi dogovorili za pomoč. Sprejet je bil tudi predlog, da bomo redno izvajali evalvacijo servisa. Alenka Radelj je predlagala, da naj na vstopni strani ali na obrazcu za klepet piše, katere knjižnice so na trenutni dan dežurne. Dogovorili smo se, da bomo preučili tudi to možnost. Vsi člani delovne skupine so izrazili željo po dodatnih vajah na daljavo.

Sledila je obravnava dokumenta Organizacija in pravila delovanja servisa. Mag. Marta Seljak je izpostavila problem prevelikega števila uporabniških imen ter poudarila, da bi bilo kljub predlogu v zadnji verziji dokumenta koristneje imeti osebna in ne splošna uporabniška imena, predvsem zaradi statistik. Knjižnice naj bi vseeno omejile število uporabniških imen in imele morda še kakšno rezervno uporabniško ime, na katerega bi se lahko prijavljali tisti, ki bi servis uporabljali izjemoma. Iztok Skulj je poudaril, kako pomembno je, da ima vsak knjižničar/informator svoje uporabniško ime, predvsem zaradi osebnih nastavitev v QuestionPointu in tudi zaradi osebnih tipskih sporočil. Večini knjižnic bi ustrezalo, da bi omejili število uporabniških imen na 5 do 6, izjemi sta le SIKOZ in IZUM, ki jih želita več. Mag. Marta Seljak je opozorila, da se bo vloga koordinatorja v posameznih knjižnicah verjetno razlikovala. Pri nekaterih bo koordinator imel tudi vlogo knjižničarja/informatorja, drugje bo samo redaktor ali pa bo le nadziral izvajanje in kakovost izvajanja referenčnega servisa. Srečka Bončino je zanimalo, kakšni so kriteriji, po katerih bo določeno vprašanje sodilo v bazo znanja, in ali bomo v začetku bazo znanja sploh gradili. Mag. Marta Seljak je odgovorila, da smo IZUM-ova najpogosteje zastavljena vprašanja z odgovori vnesli v lokalno bazo znanja, ter omenila, da bi lahko enako storile tudi druge knjižnice. Obseg vnosa v lokalno bazo znanja pa bo predvsem odvisen od razpoložljivih virov. Glede etičnega kodeksa knjižničarjev je Iztok Skulj predlagal, da bi to področje nekoliko razširili in v dokument tudi pripisali, da nobeno vprašanje ne sme ostati neodgovorjeno. Predlagal je še, da bi pripravili tudi seznam vseh sodelujočih v referenčnem servisu in vseh področij, ki jih le-ti obvladajo, ter seznam specializiranih centrov. Sprejet je bil sklep, da bomo vsi, ki sodelujemo v referenčnem servisu, pripravili sezname z imeni knjižničarjev/informatorjev, njihovimi telefonskimi številkami, e-naslovi ter področji, ki jih najbolje obvladajo (poklic, hobi itd.). Mag. Marta Seljak je poudarila, da je pomembno, da knjižničar/informator prejetega vprašanja ne bo smel preusmerjati drugim knjižničarjem/informatorjem, lahko pa bo pri njih poiskal pomoč (v pomoč mu bo seznam). Povedala je tudi, da bomo odprli e-forum, preko katerega bodo knjižničarji/informatorji lahko komunicirali ter si izmenjevali mnenja in izkušnje. Iztok Skulj je v nadaljevanju omenil, da je pri uporabi virov treba upoštevati tudi licenčne in druge omejitve ter biti zelo previden pri tem, kaj poslati uporabniku. Srečko Bončina je predlagal, da bi naredili povzetek licenčnih pogojev za baze podatkov s polnimi besedili. Sprejet je bil sklep, da bo vsaka knjižnica pripravila seznam baz podatkov, ki jih uporablja, ter jih razvrstila v javno dostopne in licenčne. Pri odgovorih uporabniku naj bi uporabljali le javno dostopne vire. Končni seznam bomo dali na e-forum in ga sproti dopolnjevali. Sprejet je bil predlog, da dogovor o spoštovanju licenčnih pogojev dodamo v dokument in ga dopolnimo tudi v skladu z dogovori glede izrazoslovja. Na vprašanje Sonje Pogačnik o tem, kako reagirati na morebitna "nesramna" vprašanja, je bil sprejet sklep o vključitvi tipskega sporočila na ravni ustanove.

V nadaljevanju je mag. Marta Seljak na kratko predstavila glavne elemente osnutka Pogodbe o izvajanju referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja v sistemu COBISS.SI ter zaprosila udeležence posveta, da ga posredujejo svojim predpostavljenim. Obenem je predlagala, da najkasneje do 10. 12. 2004 pisno sporočijo svoje predloge in pripombe v zvezi z osnutkom.

Nekateri člani delovne skupine so izrazili željo po dodatnem tečaju (za tiste, ki še niso bili na tečaju). Sprejet je bil sklep o izvedbi dodatnega tečaja v sredini decembra in o dodatnih vajah na daljavo. Termin tečaja in urnik vaj bodo člani delovne skupine prejeli po e-pošti.

Ob zaključku je mag. Marta Seljak pozvala člane delovne skupine, naj vse predloge in pripombe v zvezi z dokumenti pošljejo v IZUM najkasneje do 10. 12. 2004. Na osnovi vseh sprejetih sklepov pa morajo člani delovne skupine tudi:

Naslednji sestanek delovne skupine je predviden konec decembra.

Zapisala: 
Apolonija Marolt Zupan

Maribor, 02. 12. 2004