ZAPISNIK

 

5. seje Strokovnega sveta COBISS, ki je bila v sredo, 15.12.1993, ob 10.00 uri, v prostorih IZUM-a.

 

Prisotni člani:

Odsotni člani:

Ostali prisotni:

Predsednik, g. Ivan Kanič, je predlagal razširitev dnevnega reda, in sicer z obravnavo problematike financiranja IZUM-a in sistema COBISS. Tako je bil sprejet naslednji

DNEVNI RED:

  1. Pregled zapisnika 4. seje
  2. Problem financiranja IZUM-a in sistema COBISS
  3. Poročilo o delu delovnih skupin
  4. Problematika izobraževanja kadrov
  5. Program dejavnosti IZUM-a v letu 1994 (osnutek)
  6. Razno

Pomembnejše ugotovitve iz razprave in sprejeti sklepi:

 

Ad 1 PREGLED ZAPISNIKA 4. SEJE

Predsednik, g. Ivan Kanič, je podal pregled sklepov 4. Seje Strokovnega sveta COBISS. Pripomb na zapisnik oz. sklepe 4. seje ni bilo, zato je bil sprejet

SKLEP ŠT. 20: Potrdi se zapisnik 4. seje Strokovnega sveta COBISS.

 

Ad 2 PROBLEMATIKA FINANCIRANJA IZUM-a IN SISTEMA COBISS

Predsednik, g. Ivan Kanič, je dejal, da je bil problem financiranja s strani ministrstev in uskladitve med MZT, MŠŠ in MK že obravnavan na seji Strokovnega sveta, ker pa se ministrstva niso dogovorila - uskladila glede financiranja - je bil IZUM prisiljen opozoriti na nastalo situacijo s prekinitvijo svojih storitev. Izredni ukrep je bil sicer napovedan, vendar delo knjižnic ne bi smelo biti okrnjeno. V zvezi z ukrepom je reagirala tudi Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. G. Kanič je menil, da je IZUM s tem po nepotebnem zaostril svoj odnos do knjižnic in izgubil simpatije nekaterih sodelavcev, saj obstaja bojazen, da bi se to ponavljalo, čeprav ni želel zanikati, da je bil ta ukrep potreben.

Direktor IZUM-a, mag. Tomaž Seljak, je podal kronologijo celotnega dogajanja oz. prizadevanj, da bi se problem financiranja rešil drugače. Za koordinacijo med ministrstvi je bil zadolžen MZT, ki po mnenju IZUM-a svoje naloge ni opravil.

Problem finaciranja se je v končni fazi rešil tako, da je MZT zagotovil za vzdrževanje opreme še dodatna sredstva, ki jih je 12.12.1993 nakazal IZUM-u, nepokrita pa je ostala še članarina za SIK-e, ki naj bi jo pokrilo Ministrstvo za kulturo najkasneje do 5.1.1994. Mag. Tomaž Seljak je izrazil upanje, da bo ta zadeva resnično rešena. Kako pa bo v naslednjem letu, še ni znano. To bi morali razčistiti takoj v začetku leta, saj v pogojih, ko ne vemo, ali bodo obljube veljale ali ne, ni mogoče delati.

Ga. Lidija Wagner je bila mnenja, da je kljub težavam z ministrstvi nekorektno, da se v tako kratkem času prizadene uporabnike. Bolje bi bilo postaviti rok 14 dni ali sklicati tiskovno konferenco, da problemi pridejo v javnost, ker se kot knjižničarji v tem sistemu počutijo nesigurno.

Mag. Tomaž Seljak je odgovoril, da je bil dnevno v kontaktu z večino direktorjev knjižnic pa nihče ni imel ideje, kako problem drugače rešiti. Dokler IZUM ni ukrepal, nobeden od direktorjev ni uradno protestiral pri pristojnem ministrstvu, ampak so vsi čakali, da problem reši IZUM sam. Zahteve knjižničarjev in IZUM-a do ministrstev bi morale biti usklajene. Šele sedaj, ko so knjižnice pisno opozorile ministrstva, da je ta sistem za njih vitalnega pomena, so se začele stvari drugače obravnavati.

G. Miroslava Nidorferja je zanimalo, kdo je lastnik lokalne baze, ki jo kreira UKM. Tudi v prihodnje obstaja bojazen ponovne prekinitve sistema.

Mag. Tomaž Seljak je dejal, da je glede lastništva vse zapisano v koncepciji COBISS. V kolikor pa želi biti vsak popolnoma neodvisen, mora imeti svoj sistem.

Ga. Breda Karun je povedala, da jih je ta prekinitev prizadela in primorala, da so se organizirali.

Ga. Slavica Rampih-Vajzovič je dejala, da je mogoče tudi IZUM kriv, da se ni že prej vplivalo na dokajšnjo pasivnost direktorjev knjižnic.

Dr. Tvrtko Šercar je nadaljeval razpravo in seznanil prisotne z diskusijo z ministrom Radom Bohincem. Izhodišče za dolgoročno rešitev teh problemov je, da so uporabniki prepričani, da ta sistem potrebujejo. Na nivoju Slovenije se naj opredeli, ali je takšen sistem potreben ali ne. Sistem, ki se ne financira, ne more obstajati.

Mag. Tomaž Seljak je pripomnil, da so k nastali situacji veliko prispevale deklarativne ocene posameznikov, da je sistem COBISS drag, čeprav je to nesporno najracionalnejši način avtomatizacije knjižničnega poslovanja.

 

Ad 3 POROČILO O DELU DELOVNIH SKUPIN

Predsednik, g. Ivan Kanič, je prisotne seznanil, da sta se delovni skupini za OPAC in neknjižno gradivo že sestali.

Poročilo o delu delovne skupine za neknjižno gradivo je v imenu vodje delovne skupine, g. Zlate Dimec, podala ga. Lidija Wagner. Na sestanku delovne skupine za neknjižno gradivo so bili sprejeti tudi sklepi glede vnosa večstopenjskih zapisov v okiru sistema COBISS.

G. Bojan Štok je prisotne informiral o delu delovne skupine za OPAC, ki se bo 17.12.1993 sestala na drugi seji, kjer bo obravnavala prototipno verzijo programske opreme COBISS/OPAC.

 

Ad 4 PROBLEMATIKA IZOBRAŽEVANJA KADROV

Predsednik, g. Ivan Kanič, je dejal, da je program izobraževanja, ki bo v drugem semestru potekal v NUK-u, pripravljen. Gre za dve vrsti izobraževanja, eno je izobraževanje kadrov, drugo pa izobraževanje končnih uporabnikov. Izobraževanje se lahko izvaja samo v NUK-u ali IZUM-u.

Izpostavljen je bil problem izobraževanja tistih uporabnikov, ki bi želeli izvedeti samo novosti, ker jim je osnova že poznana.

Dogovorjeno je bilo, da bo IZUM v program izobraževanja uporabnikov sistema COBISS vključil tudi to obliko izobraževanja.

Mag. Tomaž Seljak je povedal, da problem IZUM-ove učilnice še ni rešen.

V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da je potrebno razširiti krog predavateljev in uradno verificirati njihovo usposobljenost na Strokovnem svetu COBISS-a. NUK in IZUM bosta pripravila predlog za podelitev predavateljskih licenc na naslednji seji Strokovnega sveta COBISS.

 

Ad 5 PROGRAM DEJAVNOSTI IZUM-a V LETU 1994

Mag. Marta Seljak je podala pregled del po področjih dejavnosti v sektorju informacijski inženiring.

G. Branko Zebec je nadaljeval s pregledom del po področjih dejavnosti v sektorju računalniški inženiring, ekonomika in finance.

G. Majo Bleiweis-Trsteniški je zanimalo, kako je z uporabo LATEX-a za kar so se zavzemali predvsem zaradi formul. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da je glede vnosa matematičnih znakov več možnosti. IZUM bo pripravil predlog možnosti vnosa matematičnih znakov, ki se bo obravnaval v okviru delovne skupine v naslednjem letu.

Ga. Maja Bleiweis-Trsteniški je vprašala, kako je z uporabo enotne matične številke občana (EMŠO). Ga. Jana Rečnik je pojasnila, da vnos EMŠO v okviru programske opreme COBISS/Izposoja ni obvezen, razen v primeru programskega prenosa podatkov iz aplikacije študentske evidence, ki se vodi na obeh univerzah. Prenos se trenutno izvaja za fakultete Univerze v Mariboru in Pedagoško fakulteto Ljubljana.

G. Ivan Kanič je postavil vprašanje glede nabave opreme za prilagoditev na sistem ALPHA. G. Branko Zebec je pojasnil, da si bo IZUM poskusil opremo za potrebe testiranja izposoditi, verjetno pa bo verzija programske opreme ista.

V razpravi je bilo postavljeno vprašanje, zakaj Centralna ekonomska knjižnica ne sodeluje v sistemu. Mag. Tomaž Seljak je pojasnil, da je IZUM za to knjižnico že dvakrat izvršil konverzijo njihovih podatkov v sistem COBISS, prav tako smo jih povabili k sodelovanju v Strokovnem svetu za znanstveno informiranje, vendar odziva ni bilo.

Ga. Lidija Vodopivec se je zanimala za poseben program za spremljanje nabave. Mag. Marta Seljak je odgovorila, da je bila v letu 1992 opravljena anliza informacijkih potreb za področje nabave v vseh tipih knjižnic. Analiza je pokazala, da je večina podatkov, ki se nanašajo na postopke nabave, že vključenih v format COMARC/H za podatke o stanju zaloge. Format COMARC/H je potrebno dopolniti samo še z nekaterimi možnostmi, kot je npr. možnost vnosa dobropisov. Predvsem pa je potrebno razviti programe za izpis podatkov, ki bodo uporabnikom olajšali dostop do informacij.

Na vprašanje ga. Slavice Rampih-Vajzovič glede vključitve vodenja evidence plačil in dolga članov knjižnice v programski segment COBISS/Izposoja je mag. Marta Seljak odgovorila, da na anketo, ki smo jo poslali knjižnicam, ni bilo tolikšnega odziva, da bi ta podsegment lahko obravnavali prioritetno v okviru programa za leto 1994. Ga. Jana Rečnik je povedala, da smo anketo poslali 22 knjižnicam. Na anketo je odgovorilo 7 knjižnic, od tega je za avtomatiacijo vodenja evidence plačil in dolga članov zainteresiranih le 5 knjižnic, ki so poslale tudi nekatere vzorce dokumetov, Mariborska knjižnica pa tudi opis informacijskih potreb in postopkov.

Mag.Tomaž Seljak je dejal, da pri delu dajemo prioriteto nalogam, ki rešujejo probleme večine uporabnikov sistema COBISS. Prisotne so namreč finančne in kadrovske omejitve. Omenil je tudi izredne težave pri vključevanju novih polnopravnih članov, ki že imajo bazo podatkov, za katero je potrebno izvesti konverzijo. Zaradi nestandardnih formatov takšnih baz podatkov je potrebno za konsistentno konverzijo veliko časa tako v IZUM kot pri uporabnikih.

V nadaljnji razpravi je bilo ugotovljeno, da programa ni možno skrčiti brez negativnih posledic na razvoj in delovanje sistema COBISS. Na program tudi ni bilo nobenih vsebinskih pripomb. Sprejet je bil

SKLEP ŠT. 21: Strokovni svet soglaša s programom dejavnosti IZUM-a za leto 1994 v predlagani obliki in ga daje v nadaljno presojo Upravnemu odboru IZUM-a.

 

Ad 6 RAZNO

Mag. Tomaž Seljak je Strokovni svet seznanil o novostih glede možnosti sodelovanja v sistemu COBISS , ki bodo obravnavane na Svetu direktorjev COBISS-a. Podal je tudi informacijo o imenovanju novega Strokovnega sveta za znanstveno informiranje, v katerem so zastopani predstavniki vseh ved.

Seja je bila zaključena ob 14.45 uri.

 

Zabeležila: Danica Bizjak

Predsednik Strokovnega sveta COBISS:

Ivan Kanič