ZAPISNIK

 

4. seje Strokovnega sveta COBISS, ki je bila v torek, 07/09-1993, ob 10.00 uri, v prostorih IZUM-a.

Prisotni:

Predsednik, g. Ivan Kanič, je predlagal naslednji DNEVNI RED:

  1. Pregled zapisnika 3. seje
  2. Izvajanje programa dejavnosti IZUM-a v letu 1993
  3. Problematika računalniškega opremljanja knjižnic
  4. Imenovanje delovne skupine za COBISS/OPAC in delovne skupine za neknjižno gradivo
  5. Razno

Predlagan dnevni red je bil potrjen.

Ad 1 PREGLED ZAPISNIKA 3. SEJE

Predsednik, g. Ivan Kanič, je podal pregled sklepov 3. Seje Strokovnega sveta COBISS in prosil prisotne za pripombe na zapisnik oz. sklepe.

Ga. Melita Ambrožič je opozorila na napako v tekstu na drugi strani, peti odstavek, drugi stavek, in sicer je vpisana nepravilna letnica 1983 namesto pravilne 1991.

Drugih pripomb na zapisnik oz. sklepe 3. seje ni bilo, zato je bil sprejet

SKLEP ŠT. 14: Potrdi se zapisnik 3. seje Strokovnega sveta COBISS s popravkom teksta oz. letnice na drugi strani, tako da se stavek pravilno glasi: "V bazi podatkov COLIB smo zajeli samo bistvene podatke in pri tem upoštevali priporočila ISO standarda iz leta 1991."

 

Ad 2 IZVAJANJE PROGRAMA DEJAVNOSTI IZUM-a V LETU 1993

V zvezi z izvajanjem programa dejavnosti IZUM-a v letu 1993 so člani Strokovnega sveta z vabilom prejeli dopolnitve navedenega programa. Predsednik je podal kratko poročilo, zakaj je prišlo do dopolnitev programa dejavnosti.

Podrobnejšo obrazložitev problematike v navedeni zadevi je podal direktor IZUM-a, mag. Tomaž Seljak, ki je opozoril na nekatere nerešene organizacijske in finančne probleme v zvezi z delovanjem IZUM-a, le-ti pa so posledica zmanjšanih proračunskih sredstev MZT, ki ne zmore več kriti vseh stroškov delovanja IZUM-a. Potrebno bo doseči dogovor med MZT, MŠŠ in MK in pripraviti usklajen koncept financiranja dejavnosti IZUM-a. Financiranje IZUM-a bi naj potekalo preko pogodb za posamezne dejavnosti, s tem, da bi MZT še naprej pokrival stroške razvoja sistema COBISS. Postopno pa bo potrebno preiti na tak način financiranja, da bodo uporabniki sami plačevali del stroškov storitev neposredno IZUM-u, ki bo primoran v svoje poslovanje vnesti tržne elemente ter postopoma znižati stroške, ki se pokrivajo neposredno iz proračuna. Ta prilagoditev finančnim zmožnostim pa ne sme ogroziti temeljev sistema.

V strukturi stroškov dejavnosti IZUM-a, ki se nanašajo na razvoj in vzdrževanje sistema COBISS ter na vzdrževanje računalniške in komunikacijske infrastrukture prevladujejo fiksni stroški. Glede na strukturo uporabnikov storitev IZUM-a in način financiranja njihove dejavnosti lahko IZUM zaenkrat planira največ 10% lastnih prihodkov od neposredne prodaje storitev. Ta delež sredstev pa se lahko poveča le s prenosom obveznosti plačila članarine za polnopravno članstvo v sistemu COBISS na knjižnice, kar predstavlja cca 25% vseh stroškov; s prenosom vseh stroškov rednega vzdrževanja računalniške in komunikacijske opreme neposredno na uporabnike opreme; z zaračunavanjem vseh projektantskih in svetovalnih storitev neposrednim uporabnikom; s povečanjem cene uporabe baz podatkov preko informacijskega servisa IZUM/COBISS (cene priključitvenega časa) ter z zaračunavanjem stroškov izdelave in tiskanja priročnikov in druge dokumentacije, ki jo je IZUM do 26.7.1993 brezplačno distribuiral vsem knjižnicam/informacijskim centrom v Sloveniji, katerih dejavnost sofinancirajo MZT, MŠŠ ali MK.

Mag. Tomaž Seljak je še dejal, da se v IZUM-u tudi z interno organizacijo poskušajo zagotoviti takšni pogoji dela, da bi bila učinkovitost IZUM-a čim večja. V zadnjem času je prišlo tudi do kadrovskih sprememb, kar se rešuje s teamskih delom in zaposlitvijo mladega kadra - pripravnikov. Omenil je nastali problem, ki ga je povzročil sodelavec, g. Drago Dobnik, ki je zapravil določene programe v izvorni kodi za potrebe izpisa kataložnih listkov. Ker je bilo ocenjeno, da je škodo povzročil namerno, je bil suspendiran. Zadevo na področju listkov pa je potrebno še sanirati.

Mag. Tomaž Seljak je v zaključku svojega poročanja izrazil željo, da bi oceno naših prizadevanj in predloge podali tudi člani Strokovnega sveta in ostali uporabniki.

Predsednik, g. Ivan Kanič, je predlagal razpravo in dejal, da je poročilo direktorja IZUM-a samo sestavni del celotne problematike neurejenosti financiranja s strani ministrstev.

Ga. Melita Ambrožič je v razpravi dejala, da bodo tudi v NUK-u za prihodnje leto pripravili program, iz katerega bo razvidna primoranost tržnega obnašanja, ker je situacija s strani ministrstev neresna. Že v letošnjem letu so v NUK-u ustavili izobraževanje zaradi problema financiranja.

G. Ivan Kanič je povzel, da so bili nekateri zelo ogorčeni ob ukinitvi izobraževanja, nekateri so to sprejeli z razumevanjem, nekateri pa sploh niso reagirali. Problem financiranja dejavnosti IZUM/COBISS je pereč, saj gre za asociacijo, ki pokriva večji del knjižnic v Sloveniji in izgovor ministrstev, da niso bili prisotni že v začetku projekta, kaže na ignoriranje problema financiranja.

V nadaljevanju je mag. Marta Seljak podala poročilo o izvajanju Programa dejavnosti IZUM-a za leto 1993 v sektorju Informacijski inženiring, in sicer po posameznih nalogah:

  1. Razvoj formatov. COMARC/B in COMAR/H sta bila dopolnjena z novimi polji (106, 122, 125, 126, 128, 130, 135, 997/6$9). Pripravljen je bil prevod COMARC/A in posredovan NUK-u, da pripravi pripombe. V okviru COMARC/A formata so aktivnosti omejene na pripravo strokovnih podlag.
  2. COBISS/Katalogizacija. Naloge so bile realizirane v skladu s programom, iz katerega se je izločil razvoj orodja za vključevanje "recovery" zapisov iz ostalih držav.
  3. COBISS/Iskanje. Planirane naloge bodo v celoti realizirane do konca leta.
  4. COBISS/Izpisi. Največ težav pri realizaciji programa nastopa prav pri tem segmentu, še posebej pri izpisih kataložnih listkov. Za ta segment je predvidena nova verzija programske opreme. V pripravi so razvojne specifikacije, na katere bo imela odločujoč vpliv odločitev glede implementacije hierarhije. Implementacija hierarhije ima vpliv tudi na vse ostale segmente programske opreme in celoten razvoj in vzdrževanje sistema močno draži. V zvezi s tem IZUM predlaga, da se zadeva skrbno preuči v okviru delovne skupine. S specifikacijo dopolnitev programskega segmenta bibliografij za izpis iz COBIB baze podatkov še nismo pričeli.
  5. COBISS/OPAC. Poročilo bo podano pod točko 4.
  6. COBISS/Izposoja. Iz plana se črta razvoj modulov za vključitev popolnega menujskega načina dela. Vse ostale planirane naloge bodo realizirane do konec leta. V NUK-u, CMK-ju, UKM-u in CTK-ju testirajo novo verzijo programske opreme, ki vključuje tudi izposojo serijskih publikacij.
  7. COBISS/Koordinacija nabave. Planirane naloge so realizirane, v pripravi je priročnik za uporabnike.
  8. COBISS/Statistični pregledi. Planirane naloge so realizirane, v pripravi je priročnik za uporabnike.
  9. Retrospektivne konverzije. V letu 1993 je bilo dokončanih osem retrospektivnih konverzij (nekatere so se začele v letu 1992), v teku pa jih je sedem.
  10. COBISS/Nabava. Vse aktivnosti so izločene iz programa za leto 1993.
  11. Baza podatkov COLIB. Junija 1993 je bila izvedena testna implementacija v NUK-u. Po prejemu pripomb in dopolnitev od NUK-a, bo opravljena instalacija "v živo".
  12. Baza podatkov ISSN. Naloge so realizirane v skladu s programom. Prvi trak s podatki ISSN centra za Slovenijo je bil poslan v Pariz julija 1993.
  13. Baza podatkov ISBN. Naloge so realizirane v skladu s programom.
  14. Terminalski emulator. Najava programske opreme COBISS/OPAC za WINDOWS okolje bo podana na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
  15. Izobraževanje uporabnikov Iz programa so izključeni vsi seminarji razen "Iskanje v bazah podatkov" (2 x v NUK-u) in "COBISS/OPAC" (2 x).
  16. Interno izobraževanje, udeležba na posvetovanjih in konferencah. Internega izobraževanja, na katerem so predavali strokovnjaki iz NUK-a, so se udeležili vsi sodelavci, za bibliotekarski izpit pa se pripravljajo štirje sodelavci. Razstave C-BIT se je udeležil en sodelavec, konference ELAG s pripravo "workshop-a" dva sodelavca, konference ISO/TC46 SC4 in SC9 en sodelavec, konference LIBER se ni udeležil nihče, na konfrenci IFLA sta bila dva sodelavca, sestanka direktorjev ISSN centrov se ne bo udeležil nihče, ONLINE bosta obiskala dva sodelavca, na specializiranem tečaju EUSIDIC bo udeležen en sodelavec.
  17. Administrativna dela. Realizacija nalog poteka v skladu s planom. V zvezi s spremljanjem, posredovanjem in dokumentiranjem zahtevkov članov in uporabnikov sistema COBISS pa je mag. Marta Seljak za ilustracijo navedla število zahtevkov do 6.9.1993, in sicer: na COBISSERVIS - 1481, na CATURGENT - 261, na CATANSWER - 1231 odgovorov, na šifri INTERNO je dokumentiranih 784 zadev in na šifri TELEFON je dokumentiranih 891 telefonskih pogovorov z uporabniki.

Direktor Računalniškega inženiringa, g. Branko Zebec, je nadaljeval s poročilom, v katerem je podal pregled planiranih del po področjih, ki so bila realizirana in pregled zmanjšanja aktivnosti Računalniškega inženiringa:

  1. Koordiniranje, vodenje, projektiranje in administracija. Planirane naloge se izvajajo v skladu s planom.
  2. Projekt vzpostavitve satelitskih komunikacij I. faza projekta vzpostavitve satelitskih komunikacij Maribor-Moskva in povezava akademskih mrež Slovenije in Rusije je realizirana, tako da bo v IZUM-u 17.9.1993 svečanost ob pričetku delovanja satelitske zveze med Rusko Federacijo in Republiko Slovenijo. Vse aktivnosti v zvezi z razvojem satelitskih komunikacij so izločene iz rednega programa dejavnosti IZUM-a in se financirajo po posebni pogodbi. Glede vzpostavitve satelitske zveze z Makedonijo in povezave akademskih mrež Slovenije in Makedonije je povedal, da je projekt pripravljen in do izteka leta se bo vedelo, kako bo z realizacijo.
  3. Razvoj in vzdrževanje računalniške ter komunikacijske opreme. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se bodo zaloge materiala skrčile, tako da bo težko garantirati ustrezni čas za odpravo okvare. Računalniško in komunikacijsko opremo vzdržujemo na 60 lokacijah v Sloveniji in do sedaj z vzdrževanjem ni bilo večjih težav. Z ozirom na to, da je nabava rezervnih delov zmanjšana za 25%, se lahko zgodi, da bodo pri naslednjih okvarah uporabniki dolgo čakali na popravilo. Istočasno pa smo soočeni s povečanjem obsega dela pri vključevanju knjižnic Univerze v Ljubljani v sistem COBISS in s tem povezanimi storitvami računalniškega inženiringa.
  4. Optimiranje delovanja računalniških sistemov in upravljanje računalniških mrež, ter vzdrževanje programske sistemske opreme. V okviru KIS/SZTI in po naročilu za ostale uporabnike skrbimo za optimalno delovanje računalniških sistemov. Še letos bo nabavljena oprema za povezavo LJ-KR-MB-LJ in vzpostavljena 64 Kb/s povezava z mrežo ARNES. Vzpostavljena bo tudi zveza s Piranom, če bo možno pa bo vzpostavljena tudi zveza Piran-Koper.
  5. Svetovalne storitve, izobraževanje kadrov. Večjih izpadov ni bilo in tudi pritožb ne. V zadnjem času se največ uporabnikov obrača na nas v zvezi z opremo za črtno kodo. Večji del akademske mreže ARNES je zgradil IZUM, ki ta del mreže tudi vzdržuje. Nastaja pa problem komunikacijskih povezav ARNES - PTT Ljubljana in ARNES - tujina, saj je zasedenost večja od 90%. Za rešitev problema zvez PTT Ljubljana - ARNES smo sicer poslali zahtevek že lani avgusta, vendar do danes zahteve še niso realizirane.
  6. Interno izobraževanje, udeležba na posvetovanjih in sejmih. Na sejemu C-BIT je bil 1 udeleženec, na konferenci ELAG je sodeloval 1 udeleženec, na simpoziju DECUS bo 1 udeleženec. Tečaja za servisiranje strojne opreme v USA se ni udeležil nihče. Prisotni pa smo bili na tečajih internega značaja.

V zvezi z opremljanjem informacijskega in bibliografskega servisa je g. Branko Zebec dejal, da v primeru izpada rezerve ni, da pa je nabava ustrezne opreme predvidena še letos.

Sledila je razprava:

Ga. Lidija Wagner je povedala, da je hierarhija pri bibliografskih zapisih potrebna, ker so pri nas nekatere stvari drugače urejene kot v Ameriki in da dokler se bo delalo po pravilih Eve Verone, brez hierarhije ne gre.

Mag. Marta Seljak je povedala, da je bil že na sestanku strokovnega sveta, 20.06.1991 v Beogradu, sprejet sklep, da se hierarhija ukine ter prouči možnost konverzije. Ponovno je apelirala na to, da se problematika natančno prouči in po potrebi tudi prilagodijo katalogizacijska pravila. Če so našli rešitev v državah, ki so veliko bogatejše od nas (ameriška praksa), potem bi bilo smiselno vsaj poskusiti.

SKLEP ŠT. 15: Imenuje se delovna skupina za hierarhijo, katere sklicatelj je IZUM, nosilec pa ga. Zlata Dimec iz NUK-a. V delo komisije se pritegne: UKM, CTK, SIKMB, KOŽ, FFLJ. Komisija pripravi gradivo z argumenti za ali proti hierarhiji in do 31.10.1993 poda mnenje, v katero smer se bo delalo.

G. Kanič je v tej zvezi še povedal, da je nekaj projektov že v fazi testiranja in da se konstruktivna mnenja podajo v čimkrajšem času.

G. Stanislav Bahor je v razpravi opozoril na vso resnost vzdrževanja in pomanjkanja rezervnih delov. Dejal je, da zaenkrat ni problemov in da je vzdrževanje zelo dobro. Ker pa je centralni sistem izključno in v celoti vezan na IZUM, bi morali imeti rezervo.

G. Ivan Kanič pa je v tej zvezi pripomnil, da nam občasno delujoč sistem prav nič ne pomaga - oprema pa je skorajda že amortizirana in zato obstaja bojazen glede vzdrževanja.

Sprejet je bil

SKLEP ŠT. 16: S problematiko vzdrževanja in zagotavljanja ustreznih sredstev za vzdrževanje sistema se ponovno seznani financerje.

 

Ad 3 PROBLEMATIKA RAČUNALNIŠKEGA OPREMLJANJA KNJIŽNIC

Predsednik g. Ivan Kanič je rezimiral vsebino dopisa naslovljenega na MŠŠ, dne 22.3.1993, ki se nanaša na računalniško opremljanje visokošolskih in šolskih knjižnic ter program dejavnosti IZUM-a v letu 1993 in vsebino dopisa v zvezi z računalniškim opremljanjem knjižnic, ki je bil istega dne naslovljen na MK.

V zvezi s tem je g. Branko Zebec pojasnil:

MK je sofinaciral opremljanje regionalnih splošnoizobraževalnih knjižnic 1. in 2. skupine. V sistem COBISS je vključenih vseh 14 SIK-ov, vsa njihova oprema pa je prenešena v upravljanje (lastnina RS) in vzdrževanje IZUM-a na osnovi pogodb z MK in posameznimi SIK-i. Stroške vzdrževanja opreme je doslej na osnovi dogovora med MK in MZT pokrival MZT. Dogovoriti se je potrebno, kako dalje. Na računalnikih navedenih SIK-ov so še proste kapacitete in marsikatero knjižnico 3. do 5. skupine bi lahko vezali na te sisteme, kar bi bilo najracionalneje.

MK je naročil izdelavo dokumenta "Računalniško opremljanje SIK-ov 3. do 5. skupine", kjer so avtorji predvideli IBM PC/AT kompatibilne računalnike. Nekatere knjižnice pa bi se lahko z majhnimi sredstvi takoj vključile neposredno v sistem COBISS (kot pasivne udeleženke) in za to koristile obstoječe kapacitete SIK-ov 1. in 2. skupine. Kako se bodo s PC-ji povezovale v enoten KIS, je ostalo več ali manj odprto vprašanje. Ob tem pa ugotavljamo, da je odprto vprašanje zagotavljanja sredstev za vzdrževanje in amortizacijo že instalirane opreme (knjižnice 1. in 2. skupine), kar je zelo kratkoročna politika.

MK je tudi naročil izdelavo posnetka stanja v knjižnicah muzejev, galerij in zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine. Delovna skupina je predlagala, da se del obravnavanih knjižnic vključi v sistem COBISS, avtomatizacija preostalega dela knjižnic pa se razreši v okviru projekta "Računalniško opremljanje SIK-ov 3. do 5. skupine". V sistem COBISS naj bi se vključilo 21 knjižnic. O dinamiki vključevanja naj bi se skupaj dogovorila financer (MK) in izvajalec projekta (IZUM). Stališče MK do tega projekta nam je neznano. Ob tem pa se za vključitev v sistem COBISS že pripravljata Narodni muzej (sodelovala naj bi tudi Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije) in Muzej novejše zgodovine.

MŠŠ vodi projekt avtomatizacije šolskih knjižnic. Tudi v tem primeru ni bila izdelana predhodna analiza možnosti povezovanja s komunikacijskim omrežjem sistema COBISS.

Za opremljanje visokošolskih knjižnic je v letu 1992 IZUM izdelal program opremljanja. Prvo fazo, ki je bila realizirana lani, je v celoti financiral MZT. Letos pa je za opremljanje teh knjižnic namenjenih 10 milijonov SIT. Za ta denar bosta nabavljena nova računalnika (za NUK in knjižnice Univerze v Mariboru) ter nekaj terminalov in tiskalnikov.

MZT je za letos zagotovil tudi 10 milijonov SIT za dograditev mreže ARNES in 10 milijonov za opremljanje informacijskega in bibliografskega servisa IZUM/COBISS. Za informacijski in bibliografski servis bo nabavljena razširitev sistema IZUM, nabava razvojnega sistema, PC računalniki za izdelavo dokumentacije, nekaj klicnih modemov, dograditev telefonske centrale in klimatska naprava.

Predsednik, g. Ivan Kanič, je rezimiral poročilo g. Branka Zebca in še enkrat opozoril na nekoordinirano razvijanje nekaterih projektov. Sprejet je bil

SKLEP ŠT. 17: Ponovno se poziva ministrstva MZT, MŠŠ in MK, da se sestanejo, dogovorijo in uskladijo glede problematike financiranja in opremljanja knjižnic ter določijo koordinatorja aktivnosti.

Ga. Maja Bleiweis-Trsteniški je vprašala, kako je z opremo, ki se zamenjuje in bi mogoče še lahko služila kakšni manjši knjižnici. G. Branko Zebec je na to odgovoril, da bo vsa oprema optimalno izkoriščena.

Ga. Barbara Kovar je izpostavila problem prenosa zapisov podatkov iz COBIB-a za SIK-e skupine od 3 - 5.

G. Stanislav Bahor je povedal, da je MK naročil projekt za muzejske knjižnice, vse ostalo v zvezi z realizacijo projekta pa je še odprto vprašanje.

 

Ad 4 IMENOVANJE DELOVNE SKUPINE ZA COBISS/OPAC IN DELOVNE SKUPINE ZA NEKNJIŽNO GRADIVO

 

Ga. Melita Ambrožič je poročala, da so bili v zvezi z obdelavo neknjižnega gradiva tečaji in dane inštrukcije, vendar je še vedno veliko težav, ker knjižnice ne poznajo standardov za obdelavo neknjižnega gradiva. Ga. Zlata Dimec intenzivno dela na neknjižnem gradivu, uvajamo nekatere nove rešitve iz angloameriških pravil. Za jesen sta predvidena dva specializirana tečaja. Problemi so tudi v bazi COLIB glede štetja tega gradiva."

Na Strokovni svet je prenesla predlog poznavalcev in predlagala, da bi bili v delovni skupini za neknjižno gradivo ljudje, ki se spoznajo na: obdelavo gradiva, vodenje statistik, ga. Tereza Poličnik za inventarizacijo, ga. Zlata Dimec kot vodja skupine in ga. Melita Ambrožič za štetje.

Sprejet je bil

SKLEP ŠT. 18: Imenuje se delovna skupina za neknjižno gradivo, v sestavi: Zlata Dimec - vodja skupine, Melita Ambrožič, Tereza Poličnik (NUK), predstavniki CTK-ja, predstavniki UKM-a, predstavniki SIK-ov, predstavniki PFMB, predstavniki IZUM-a. Predloge - imena članov delovne skupine je potrebno sporočiti v tajništvo Informacijskega inženiriga IZUM-a do četrtka, 8.9.1993.

Mag. Marta Seljak je v zvezi z imenovanjem delovne skupine za OPAC povedala, da so za leto 1993 predvidene dopolnitve obstoječe verzije programske opreme COBISS/OPAC (dopolnitve za izpis o stanju zalog, implementacija in obravnava izjem, možnost pošiljanja želja in pripomb uporabnikov). Vodenje statistik se prenese v naslednje leto, za lažji uporabniški vmesnik pa bo izdelana prototipna verzija. Članom delovne skupine bo pred sestankom poslana publikacija "Primerjalna analiza OPAC-ov", ki je bila osnova za pripravo dokumenta "Predlog dopolnitev COBISS/OPAC". Sestanek bi sklicali 16.09.1993.

Ga. Melita Ambrožič je povedala, da je ga. Maja Žumer pripravila primerjavo ameriških OPAC-ov in da je pripravljena sodelovati pri delu delovne skupine za OPAC.

Sprejet je bil

SKLEP ŠT. 19: Imenuje se delovna skupina za OPAC, v sestavi: Bojan Štok, Robi Vehovec (IZUM), Smiljana Pejanovič (CTK), predstvniki UKM-a, predstavniki NUK-a, predstavnik SIK-ov. Imena kandidatov skupine je potrebno sporočiti v tajništvo Informacijskega inženiringa IZUM-a do petka, 10.9.1993.

Problematika, ki jo želi IZUM obravnavati na prvem sestanku delovne skupine za neknjižno gradivo, je vezana na inventarizacijo kompletov (zahtevek SIK-ov), določitev enotnih vnosnih mask ter spremljanje statističnih podatkov za neknjižno gradivo.

 

Ad 5 RAZNO

Razprave ni bilo.

 

Seja je bila zaključena ob 12.40 uri.

 

Zabeležila: Danica Bizjak

Predsednik Strokovnega sveta COBISS:

Ivan Kanič