izumlogo.gif (16063 bytes)

 

Zapisnik

s posveta Upravljanje elektronskih serijskih publikacij

 

 

Namen sestanka: 

Pojasniti probleme, s katerimi se srečujejo knjižnice (predvsem CTK) pri upravljanju elektronskih serijskih publikacij, ki jih nabavljajo v okviru konzorcialnih pogodb.
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
19. 3. 2004, 10.45-12.30; sledila je predstavitev COBISS3
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, Lidija Curk, Tadeja Brešar, Miro Kolarič, Robert Vehovec, mag. Matjaž Cigrovski, Bojan Oštir, Anka Rogina
 

Prisotni zunanji sodelavci:

Matjaž Eržen (CTK), Dunja Kalčič (NUK), mag. Janez Jug (ODK), dr. Luka Šušteršič (IJS), Dunja Legat (UKM)
 

Vsebina - dogovori:

 

Posvet je bil sklican na pobudo CTK predvsem zato, da bi čim podrobneje predstavili probleme, s katerimi se srečujejo pri vodenju zaloge za elektronske serijske publikacije, nabavljene v večjih paketih na podlagi konzorcialnih pogodb. V CTK so temo obravnavali na pripravljalnem sestanku, predstavitev problemov, vprašanja in predloge rešitev pa so podali v Zapisniku pripravljalnega sestanka za posvet na temo - upravljanje elektronskih serijskih publikacij, ki je bil udeležencem razdeljen ob začetku sestanka.

Najprej je Matjaž Eržen povzel navedbe iz Zapisnika. Kot problem je izpostavil veliko količino serijskih publikacij (3.000), ki jih je treba obdelati naenkrat, ko konzorcialne pogodbe stopijo v veljavo. Menijo, da je obdelava v formatu MARC preobsežna in prezahtevna. Na to trditev je Dunja Kalčič pripomnila, da je serijske publikacije v vzajemnem katalogu v vsakem primeru treba obdelovati v skladu s standardi ISBD. Dodala je tudi, da je standard ISO 3297 (ISSN) v fazi prenove in da se v tem okviru pripravlja tudi sprememba koncepta ravni, na kateri naj publikacijo identificira ISSN: ali naj bo to na ravni vsebine, medija ali dela. Založniki, distributerji in knjižničarji imajo na to različne poglede. Koncept kontinuiranih virov se ne sklada s konceptom FRBR. Ne glede na vse pomisleke, pa se bo pri obdelavi treba držati novega standarda ISBD(CR), ki je že preveden in je v postopku izdaje.

Matjaž Eržen je izpostavil problem delitve dela pri obdelavi serijskih publikacij bodisi v posamezni knjižnici bodisi med knjižnicami, ki so v konzorciju. Problematična se mu zdi predvsem obdelava serijskih publikacij, nabavljenih po pogodbi z založnikom Elsevier za servis Science Direct na t. i. listi UTL (Unique Title List). Gre za serijske publikacije, ki so dostopne vsem knjižnicam v konzorciju, vendar jih nobena od knjižnic ne naroči ali plača neposredno (in zanje nima zaloge). Temu stališču je nasprotoval dr. Luka Šušteršič, ki je bil mnenja, da so serijske publikacije z liste UTL seveda plačane na osnovi celotne pogodbe. Mag. Janez Jug je menil, da morajo posamezne knjižnice v svoje lokalne baze podatkov prevzeti zanje relevantne zapise in jih ustrezno dopolniti s predmetnimi oznakami. S tem bo omogočena boljša najdljivost, knjižnice v konzorciju pa si bodo na ta način delo med seboj porazdelile.

Nato se je Matjaž Eržen vprašal o smiselnosti tako obsežne katalogizacije serijskih publikacij samo zato, da bi zadostili zahtevam financerja. Robert Vehovec je na kratko pojasnil princip dodajanja zapisov v bazah podatkov ELINKS in COBIB.SI. Poudaril je, da se v ELINKS shranjujejo samo povezave do posameznih serijskih publikacij; vendar je treba na bazo podatkov vedno gledati le v povezavi z zapisi v vzajemni bibliografski bazi podatkov. Bojan Oštir je pojasnil, da so pri posameznih servisih, kot npr. OCLC FirstSearch ECO, bibliografski zapisi za serijske publikacije že v vzajemni bazi podatkov, saj je naročnina na servis mogoča le na osnovi nakupa tiskanih verzij serijskih publikacij.

Matjaž Eržen je predlagal, da se vzporedno s sistemom COBISS vzpostavi nov sistem (ne katalog!), ki bi omogočal lažji pregled nad elektronskim gradivom in kjer naj bi bile serijske publikacije razporejene glede na vsebino. Uporabil naj bi se kakšen od sistemov za urejanje metapodatkov, ki se pojavljajo v svetu in so nekateri tudi brezplačni. Dunja Kalčič je komentirala, da so tudi podatki v formatu MARC metapodatki. Mag. Marta Seljak je poudarila, da pomanjkljivi bibliografski podatki v zapisih ne morejo ponujati kakovostne osnove raznovrstnim aplikacijam, kot so iskanje informacij za končne uporabnike, potrebe knjižnic, financerjev itd. Bojan Oštir je opozoril na trud komercialnih ponudnikov, ki ponujajo bolj kvalitetne informacije kot nekomercialni ponudniki. Dr. Luka Šušteršič je poudaril, da je na take sisteme treba gledati s stališča uporabnika, ki članek želi prebrati. To pomeni, da si ne moremo privoščiti, da bi ostali brez vedno delujoče povezave do polnih besedil. To je mogoče narediti lokalno ali v okviru sistema COBISS, pomembno pa bi bilo podatke o povezavah spraviti v lokalne baze podatkov. Pri tem je treba upoštevati, da vse serijske publikacije iz konzorcialne pogodbe niso relevantne za vsako posamezno knjižnico. Mag. Janez Jug je predlagal, da naj bi v takem sistemu bilo mogoče serijske publikacije iskati tudi po klasifikacijskih številkah, npr. po UDK ali DDC. Prav tako je menil, da sedanje možnosti dostopov do polnih besedil zahtevajo preveč klikanja (iz servisa na revijo, od tam na letnik, pa na številko in šele nato na članek) in bi bilo nujno omogočiti brskanje po naslovih člankov. Mag. Marta Seljak je povzela, da je torej treba nadgraditi obstoječi COBISS/OPAC.

V zvezi s šifranti v polju 992b v lokalni bazi podatkov CTK je Matjaž Eržen povedal, da so jih uporabili pri obdelavi serijskih publikacij iz prejšnjega paketa servisa ScienceDirect, vendar pa sedaj nekaterih sodelavcev, ki so to delali, ni več v CTK. Miro Kolarič je pojasnil, da so ti šifranti popolnoma lokalne narave in so jih v največji možni meri smiselno vključili v funkcionalnost COBISS3/Nabave. Matjaž Eržen je vprašal, ali se bodo podatki iz polj 992b direktno prenesli v COBISS3/Nabavo. Mag. Marta Seljak je odgovorila, da ne, saj v COBISS3 poteka vnos podatkov o nabavi monografskih in serijskih publikacij preko računovodskih listin in ne neposredno v elemente polja 996 ali 997.

Glede obdelave serijskih publikacij v lokalni bazi podatkov je Dunja Legat povedala, da v UKM v polja 997 vnašajo podatke o zalogi za tiste serijske publikacije, ki jih sami kupujejo. Da so lahko prikazali stroške nabave serijskih publikacij v sklopu konzorcijev, so v lokalno bazo podatkov vnesli bibliografske zapise za posrednike elektronskih serijskih publikacij (aggregators) in pri teh navedli skupno ceno vseh serijskih publikacij v paketu. Dunja Kalčič je ocenila kot problematično podrejanje katalogizacije zahtevam financerjev o prikazu porabljenih sredstev. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da bo COBISS3/Nabava ločila podatke o nabavi od bibliografskih podatkov. Bibliografska obdelava posrednikov kot integriranih virov po njenem mnenju ni sporna, le da zaenkrat še nimamo ustreznih katalogizacijskih pravil in pravil, ki se nanašajo na format COMARC.

K problemu neposrednega dostopa do člankov se je vrnil dr. Luka Šušteršič. Predlagal je, da bi se za članke, za katere je vir (serijska publikacija) zanesljiv, povezave avtomatsko ustvarile na osnovi DOI (ki jih imajo posamezni članki v bazi podatkov Web of Science). Vprašal je še, ali bi bilo mogoče narediti nekakšen "kombiniran link", ki bi navajal povezavo do serijske publikacije, poleg tega pa zajemal še podatke o dostopnosti te serijske publikacije (glede na časovno obdobje in obseg) v posamezni lokalni bazi podatkov. Lokalne podatke bi seveda morale vzdrževati knjižnice same. Bojan Oštir je odgovoril, da gre v prvem primeru za problem povezovanja servisov, ki je odvisen od dogovorov med posredniki (agreggators, vendors). V primeru "kombiniranih linkov" pa je problem v tem, da se seznami serijskih publikacij, ki jih posamezen servis ponuja, in obseg dostopnosti neke serijske publikacije (izvlečki, polna besedila) neprestano, lahko pa tudi nenapovedano, spreminjajo; spreminja pa se tudi obseg serijskih publikacij, ki jih posamezna knjižnica naroči v nekem letu.

Ob zaključku prvega dela posveta je bilo s strani IZUM-a ugotovljeno, da bo večina problemov, ki se pojavljajo pri obdelavi serijskih publikacij v CTK, rešenih z implementacijo dveh novih segmentov COBISS3/Serijske publikacije in COBISS3/Zaloga. Pri pripravi specifikacije za COBISS3, V3.0, je bila namreč večina zahtev, ki jih je podal CTK upoštevanih. Funkcionalnosti, ki se bodo naknadno izkazale za potrebne, pa bodo vključene v naslednje verzije. V drugem delu posveta je zato Miro Kolarič udeležencem predstavil nova segmenta. Vsi udeleženci so izrazili pripravljenost za testiranje obeh segmentov, ko bosta pripravljena do te faze.

Kar zadeva ažurnost vzpostavljanja povezav med vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in polnimi besedili je mag. Marta Seljak povedala, da so bile 12. marca v ELINKS vključene serijske publikacije, ki jih ponuja servis Springerlink, in da se pripravlja tudi vključitev serijskih publikacij, ki jih ponuja založba Kluwer. Dunja Legat je prosila, da bi o vključitvah večjih servisov v ELINKS vsakič obvestili knjižnice.

 

Zapisala: 
Anka Rogina

Maribor, 30. 03. 2004