izumlogo.gif (16063 bytes)

 

 

 

 

Zapisnik

s posveta delovne skupine za normativno kontrolo

 

 

Namen sestanka: 

Pregled dosedanjega dela in uskladitev smernic za nadaljnje delo
 
Kraj/čas: IZUM, Maribor
21.06.1999, od 10:30 do 13:30
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, mag. Mitja Debeljak, Matjaž Zalokar, Lidija Curk
mag. Pero Šobot, Tadeja Brešar
 

Prisotni zunanji člani:

mag. Zoran Krstulovič, Zlata Dimec, Alenka Kanič (NUK)
mag. Dragotin Kardoš (MZT)
Martin Grum, Marija Fabjančič (SAZU)
Alenka Logar Pleško (FFLJ)
mag. Janez Jug (FDV)
Miro Tržan (SIKKOŽ)
Katarina Dintinjana (CMK/IBMI)
Alenka Mihalič-Klemenčič, Mirko Nidorfer (UKM)
mag. Jana Bradač (BFCBK)
mag. Magdalena Šef (CEK)
 

Odsotni:

Iztok Skulj (CTK)
mag. Bojan Štok (IZUM)
MAKLJ
Lidija Wagner, Tatjana Kovač, mag. Maja Žumer, mag. Jože Kokole (NUK)
 
 
 

Vsebina - dogovori:

 

Mag. Marta Seljak je udeležence posveta seznanila s trenutno situacijo v zvezi z implementacijo normativne kontrole. Od prejšnjega sestanka smo v IZUM-u naredili primerjalno analizo osebnih in korporativnih značnic v COBIB-u in v bazi podatkov Library of Congress ter proučili možnost prevzemanja normativnih zapisov iz baze podatkov Library of Congress. Teče tudi projekt prevzemanja bibliografskih zapisov. V IZUM-u razmišljamo o tem, da bi v normativno kontrolo poleg osebnih imen takoj vključili tudi korporacije in predmetne oznake. Pri tem se izpostavlja vrsta vprašanj, dilem in problemov:

Da bi lahko zastavili učinkovito arhitekturo sistema, je treba v IZUM-u natančno analizirati zahteve in pripraviti projektno nalogo, v kateri bodo opredeljene naloge IZUM-a in knjižnic. IZUM mora kot vodja projekta obvladovati vsebinski, tehnični in organizacijski vidik, in sicer širše, ne samo za potrebe Slovenije. Pri projektu bo moral odigrati pomembno vlogo tudi NUK, in to tako pri vsebinskemu delu, dokumentiranju pravil in izobraževanju kot tudi pri redakciji in verifikaciji zapisov. Od knjižnic, ki vnašajo zapise za bibliografije raziskovalcev, je pričakovati, da bodo pomagale pri redakciji normativne baze podatkov za avtorje, za katere so pristojne, od knjižnic specializiranih centrov pa tudi, da bodo koordinirale delo na svojem področju. Vse druge knjižnice se bodo v prvi fazi srečale predvsem z izobraževanjem, kasneje pa tudi z redigiranjem normativnih in bibliografskih zapisov.

Mag. Marta Seljak je opozorila na to, da bo postopek sprejemanja katalogizacijskih standardov, ki vplivajo na COBISS, moral vključevati tudi mehanizme usklajevanja z IZUM-om. Trenutno namreč poteka delo tako, da nas Komisija za katalogizacijo in Komisija za vsebinsko obdelavo pisno obvestita o tem, kaj so sklenili, v IZUM-u pa moramo potem dokazovati, kaj je izvedljivo in kaj ne oziroma kaj je smotrno in kaj ne.

Gospa Zlata Dimec je povedala, kaj so se predstavniki NUK-a in IZUM-a dogovorili na sestanku 17. 6. 1999 v NUK-u. Ugotovili so, da imajo podobna videnja pristopa k normativni kontroli. Udeleženci delovne skupine so dobili tudi zapisnik s tega sestanka.

Nato je opisala aktivnosti NUK-a v zvezi z normativno kontrolo v zadnjem letu. NUK je poslal svoj predlog udeležencem delovne skupine in odprl diskusijsko listo na temo normativne kontrole. Jeseni 1998 so začeli pripravljati postopke za redigiranje. Pripravili so zaenkrat še interni dokument, ki povzema pravila za oblikovanje osebnih značnic iz pravilnikov Eve Verone in Pavla Kalana ter nekatere do zdaj le ustne dogovore. Na posebni obrazec na papirju poskusno delajo normativne zapise. Do septembra nameravajo testirati oblikovanje normativnih zapisov, nato pa bodo ta postopek analizirali. Zapise zaenkrat verificirata dva delavca, vendar za prihodnost načrtujejo večjo skupino, ki bi vključevala tudi člane izven NUK-a. Za to skupino planirajo posebno izobraževanje. Do zdaj so izvedli dva tečaja, na katerih so predstavili GARE in UNIMARC/A za osebna imena.

Gospa Alenka Kanič je natančneje opisala, kako poteka oblikovanje normativnih zapisov. Z delom so začeli po 1. maju in imajo do zdaj 660 zapisov, od tega je verificiranih četrtina. Zapise delajo pri katalogiziranju, ko naletijo na novega avtorja. Starih bibliografskih zapisov ne popravljajo, razen zapisov za dela, katerih avtorji imajo v COBIB-u soimenjake. Čas obdelave gradiva se je v NUK-u podaljšal za 12-15 minut na avtorja, vendar predvidevajo, da se jim bo vloženi čas kasneje obrestoval.

Nato so svoje videnje dejavnosti v zvezi z normativno kontrolo predstavili še preostali člani delovne skupine:

Nato je gospa Zlata Dimec na kratko predstavila NUK-ov predlog za vzpostavitev normativne kontrole. Z inicialno konverzijo ne bi dobili prave normativne baze podatkov, ampak táko, ki bi jo bilo treba prečistiti, za kar je treba določiti prioritete. Vendar bi bila tudi taka baza podatkov v pomoč pri zajezitvi novih napak. Povedala je tudi, da nameravajo NUK in SIK-i uskladiti svoje geslovnike.

Mag. Marta Seljak je opozorila na nevarnost, da pride pri globalnih spremembah v lokalnih bazah do napačnih oz. vsaj motečih popravkov. IZUM mora narediti analizo in točno ugotoviti, na katere funkcije lokalnih baz bodo vplivale globalne spremembe.

Mag. Janez Jug je predlagal, da za nekatera polja takoj naredimo globalne šifrante, da bi tako zajezili kreiranje novih značnic in nove napake. Vprašal je tudi, v katerih jezikih bomo vnašali v normativno datoteko.

Gospod Matjaž Zalokar je predlagal, da bi vsaj testna baza podatkov vsebovala vse vrste značnic. Pri predmetnih oznakah bi se naslonili na NUK-ov geslovnik in bi ga dograjevali, kar bi koordiniral NUK. Pri tem naj bi sodelovali tudi specializirani centri in ne le SIK-i. Sistem predmetnih oznak v COBIB-u naj bi bil čim bolj enoten, hkrati pa dovolj fleksibilen. Opozoril je tudi na zahtevnost obveznega dodajanja predmetnih oznak oz. deskriptorjev po dveh različnih geslovnikih, specialnem in splošnem.

Udeleženci sestanka so se strinjali, da bi bilo treba predmetne oznake v COBIB-u poenotiti. Za SIK-e, UKM in NUK bi uporabljali NUK-ov geslovnik. Druge knjižnice bi zapisom dodajale predmetne oznake po tem geslovniku le dodatno k svojim specializiranim predmetnim oznakam.

Pojavilo se je tudi vprašanje, ali je v bibliografskih zapisih kazalke treba še obdržati. Gospa Zlata Dimec je odgovorila, da je za to gotovo zainteresiran NUK in knjižnice, ki še imajo listkovni katalog. Po IZUM-ovih podatkih je takih približno tretjina knjižnic v sistemu.

Mag. Marta Seljak je predlagala, da iščemo rešitve v smeri popolne normativne kontrole. IZUM bo pripravil nov predlog implementacije normativne kontrole v sistemu COBISS. Pripravil bo tudi dopolnjen priročnik COMARC/A, nato pa še novo verzijo baze podatkov CONOR (4.0 beta).

Gospa Zlata Dimec je predlagala, da primere za priročnik COMARC/A vzamemo iz slovenskega prevoda Guidelines for Authority and Reference Entries (GARE). Jeseni naj bi izšel tudi slovenski prevod Guidelines for Subject Authority and Reference Entries (GSARE).

 

Zapisala:
Tadeja Brešar

 

Maribor, 1. 7. 1999