izumlogo.gif (16063 bytes)

 

 

Zapisnik

s posveta delovne skupine za medknjižnično izposojo
(predstavitev programske opreme COBISS/Medknjižnična izposoja)

 

Namen posveta: 

predstavitev programske opreme COBISS/Medknjižnična izposoja in določitev smernic za nadaljnji razvoj
 

Kraj/čas:

IZUM, Maribor
03.07.1998, od 10:30 do 16:20
 

Prisotni sodelavci IZUM-a:

mag. Marta Seljak, mag. Pero Šobot, mag. Bojan Štok, Jana Rečnik, Robert Vehovec, Bojana Lešnik, Marjan Vaupotič, Janko Žigart, Tanja Turšek, Anka Rogina, Denis Rakuša, Zoran Stojanovič, Edmund Knupleš, Milena Doberšek;
 

Prisotni zunanji sodelavci:

Člani delovne skupine za medknjižnično izposojo:
CTK: Vida Močnik, Božidara Strmljan;
NUK: mag. Dare Balažic, Silvo Videtič, Helena Fortuna (tudi članica delovne skupine za nabavo);
UKM: Cvetka Krojs, Vlasta Višič, Vitodrag Vodnik;
FDV: Minca Brate;
SIKCE: Martina Rozman-Salobir, Tatjana Klarer-Kramer;

Člani delovne skupine za nabavo:
CTK: mag. Helena Pečko Mlekuš, Lidija Vodopivec, Zdenka Usnik;
NUK: Karmen Štular Sotošek, Damijana Kisovec, Tereza Poličnik-Čermelj;
UKM: Majda Špes, Marinka Vičič, Renata Močnik, Sandra Galovič;
 

Odsotni:

Člani delovne skupine za medknjižnično izposojo:
CTK: Monika Klašnja
NUK: Valerija Žagar
UKM: Breda Brezovšek
FDV: mag. Janez Jug (tudi član delovne skupine za nabavo)

Člani delovne skupine za nabavo:
NUK: Irena Sešek
UKM: Cirila Gabron-Vuk
SIKKOŽ: Jana Bešter, Slavica Vinčec

IZUM: mag. Vojko Ambrožič
 

Dnevni red:

1. Predstavitev programske opreme COBISS/Medknjižnična izposoja (10:30 - 12:45)
2. Odmor (12:45 - 13:15)
3. Delavnica (13:15 - 16:20)
 

Vsebina - dogovori:

 

Po uvodnem pozdravu je mag. Marta Seljak vsem prisotnim predstavila razvoj sistema COBISS na novi tehnološki platformi in razvoj novega segmenta COBISS/Medknjižnična izposoja. Povzela je aktivnosti, ki so bile izpeljane po zadnjem sestanku delovne skupine za medknjižnično izposojo dne 30.06.1997 (intenzivno izobraževanje celotne razvojne skupine, testiranje in izbor orodij, oblikovanje globalne arhitekture novega sistema z vsemi ključnimi komponentami, razvoj vmesnikov, ki omogočajo povezovanje novega segmenta COBISS/Medknjižnična izposoja z obstoječimi aplikacijami). Na novo so bili razviti trije segmenti: COBISS/Administracija (dodeljevanje uporabniških šifer in pooblastil v okviru knjižnice), COBISS/Izpisi (oblikovanje obrazcev in drugih izpisov) ter COBISS/Medknjižnična izposoja, ki vključuje naslednje postopke:

Kljub temu da je bilo od zadnjega sestanka pred letom dni veliko narejenega, segmenti še niso pripravljeni do take mere, da bi jih lahko predali v uporabo. Treba je odpraviti napake, vgraditi dodatne kontrole, optimirati tehnične postopke za dosego boljših odzivnih časov, implemenitrati najnujnejše izpise in pripraviti dokumentacijo. Arhitekturo nove programske opreme in specializirana orodja za razvoj aplikacij je zatem predstavil mag. Bojan Štok.

Sledila je predstavitev nove programske opreme. G. Robert Vehovec je predstavil vse implementirane postopke dveh novih segmentov COBISS, "Administracije" in "Medknjižnične izposoje", g. Marjan Vaupotič pa delovanje in uporabo novega orodja za oblikovanje izpisov.

Po odmoru so se člani delovne skupine za nabavo poslovili, člani delovne skupine za medknjižnično izposojo pa so se udeležili delavnice. V predavalnici je bilo pripravljenih osem računalnikov, na katerih so lahko vsi udeleženci sami preizkusili delovanje nove programske opreme COBISS/Administracija in COBISS/Medknjižnična izposoja. Pri tem so jim pomagali sodelavci IZUM-a.

Po zaključenem praktičnem delu je sledila izmenjava mnenj in vtisov, ki so si jih udeleženci izoblikovali na osnovi predstavitve in praktičnega dela na delavnici. Ga. Vida Močnik iz CTK je izpostavila problem vzdrževanja podatkov o uporabnikih medknjižnične izposoje. V njihovi knjižnici imajo ločeni bazi podatkov o uporabnikih medknjižnične izposoje in članih knjižnice. Ker je bilo že na 1. posvetu delovne skupine za medknjižnično izposojo dne 31.01.1997 sklenjeno, naj bo evidenca uporabnikov medknjižnične izposoje in članov knjižnice skupna, je bilo dogovorjeno tudi, da se njihovi sodelavci seznanijo s segmentom COBISS/Izposoja, preko katerega se vzdržuje baza podatkov o uporabnikih - posameznikih medknjižnične izposoje in članih knjižnice, in se po potrebi udeležijo tečaja (1. naslednji termin).

Večina udeležencev delavnice je pogrešala prenos bibliografskih podatkov iz baze podatkov COBIB in pošiljanje naročila dobavitelju z elektronsko pošto. Implementacija teh dveh funkcij je predvidena v naslednji fazi.

Predstavnika NUK, mag. Balažic in g. Videtič, sta pogrešala predvsem povezavo s servisi, s pomočjo katerih že sedaj online naročajo gradivo v tujino (modul Blaise-Line).

Sledil je dogovor o tem, katere funkcije implementirati v naslednji fazi razvoja segmenta COBISS/Medknjižnična izposoja. Mag. Marta Seljak je vse prisotne pri tem opozorila, da je implementacija finančne komponente zelo zahtevna in zato predvidena za kasnejše faze implementacije. Pač pa se je treba odločiti, ali v prvi verziji izpopolniti in dopolniti obstoječe implementirane postopke ali implementirati tudi nove, ko knjižnica nastopa v vlogi dobavitelja in posoja lastno gradivo. Večina udeležencev se je strinjala, da računalniška podpora funkcij medknjižnične izposoje, ko knjižnica nastopa v vlogi dobavitelja, ni prioritetna, saj jim za izvedbo postopkov izposoje lastnega gradiva zaenkrat zadošča segment COBISS/Izposoja. Zato je bilo dogovorjeno, da knjižnice v seznamu funkcionalnih zahtev, ki so ga prejele na delavnici, označijo tiste funkcije, ki bi jih nujno potrebovale, da bi lahko začele s testiranjem procesa medknjižnične izposoje, ko nastopajo v vlogi posrednika med svojimi uporabniki in dobavitelji, pri katerih zanje naročajo gradivo. Seznam z označenimi funkcionalnimi zahtevami bodo knjižnice poslale IZUM-u.

Vsi udeleženci delavnice so se strinjali s predlogom mag. Marte Seljak, da se prednostno obravnavajo zahteve CTK, ker imajo v njihovem oddelku za medknjižnično izposojo veliko frekvenco naročanja gradiva in ker obstoječa aplikacija ne ponuja več zadovoljivih rešitev. Sestanek s predstavniki CTK, na katerem bi se dogovorili o postopkih oz. funkcijah, ki bi jih bilo treba implementirati v prvi verziji, bo septembra, predaja segmentov uporabnikom v testiranje pa predvidoma novembra letos.

 

Zapisala:

Bojana Lešnik

 

Maribor, 6. 7. 1998