Domov
Domov  >  Organizacija znanja  >  Navodila avtorjem  >  Oblikovanje prispevka
Organizacija znanja (OZ)
Navodila
Obvestila in novice

01. 02. 2017 - Izid 2. številke 21. letnika revije Organizacija znanja

Arhiv
Kontakt

Uredništvo OZ
Institut informacijskih znanosti
Prešernova 17
2000 Maribor, Slovenija
e-pošta: oz@izum.si
telefon: +386 2 2520 371
faks: +386 2 2524 336

Organizacija znanja – Oblikovanje prispevka

Prispevek naj bo napisan z urejevalnikom besedil MS Word, v formatu A4, širina robov naj bo 2,5 cm. Besedilo naj bo levo poravnano, napisano v pisavi Arial velikosti 12 in s presledkom med vrsticami 1,5.

Za pisanje članka naj avtor uporabi predlogo v Wordu, ki je dostopna na spletni strani revije Organizacija znanja.

Naslovna stran članka naj vsebuje naslednje podatke v navedenem zaporedju: naslov članka, morebitni podnaslov, ime in priimek avtorja ali avtorjev, izvleček in ključne besede v jeziku članka, izvleček in ključne besede v angleščini (če je prispevek napisan v jeziku, ki ni slovenski, naj bodo izvleček in ključne besede napisani tudi v slovenskem jeziku). Sledijo podatki o avtorju ali avtorjih ter institucija, v okviru katere je članek nastal, in kontaktni podatki avtorja. Sledijo morebitna opomba o nastanku ali objavi članka, celotna vsebina članka in reference.

Struktura članka naj ustreza strukturi znanstvenega ali strokovnega članka. Članek naj ima naslednje elemente:

  • Naslov (in morebitni podnaslov) v jeziku članka. Naj bo kratek (ne daljši od 100 znakov), razumljiv in jedrnat; natančno naj opredeli vsebino prispevka.
  • Ime in priimek avtorja v polni obliki. Če je avtorjev več, le-ti sami določijo vrstni red imen avtorjev. Avtor, ki pošlje prispevek uredništvu revije OZ, bo skrbel za komunikacijo z uredništvom in preostalimi avtorji.
  • Izvleček in ključne besede v jeziku članka in angleškem jeziku. Če je prispevek napisan v jeziku, ki ni slovenski, naj bodo izvleček in ključne besede napisani tudi v slovenskem jeziku. Izvleček naj bo kratek (do 250 besed) in jedrnat, napisan v prvi osebi množine. Izvleček znanstvenega članka naj bo strukturiran po shemi IMRAD (uvod (Introduction), metode (Methods), rezultati (Results), diskusija (Discussion) in zaključek (Conclusions)). Izvleček strokovnega članka je lahko nestrukturiran in naj vsebuje obravnavano področje in temo, podatke o vsebini, namenu in cilju prispevka, o uporabljeni metodologiji, poglavitnih rezultatih ter bistvenih ugotovitvah in sklepih. Ključnih besed, ki opredeljujejo vsebino in po katerih bo bralec našel članek, naj bo od 3 do največ 8.
  • Podatki o avtorju ali avtorjih. Ime in priimek avtorja z natančnimi znanstvenimi in strokovnimi naslovi, naslov ustanove, v okviru katere je delo nastalo (naziv ustanove, ulica in številka, poštna številka in kraj, država), ter kontaktni podatki avtorja (elektronski naslov in telefonska številka).
  • Morebitna opomba o nastanku ali objavi članka (npr. Članek je nastal na osnovi diplomskega dela ... Članek je bil prvotno objavljen v ... ).
  • Vsebina prispevka, ki je smiselno razdeljena na poglavja, podpoglavja in odstavke. Vsebina znanstvenega članka naj bo v strukturi, ki ustreza shemi IMRAD: uvod, metode, rezultati, diskusija in zaključek. Strokovni članek ima praviloma drugačno strukturo kot znanstveni članek, priporočljiva pa je struktura, ki ima naslednje vsebinske sklope: uvod, predstavitev področja, predstavitev problema ali jedro članka in sklep.
  • Seznam literature in virov na koncu prispevka (Reference). Vsebuje naj vse tiste vire, ki jih je avtor pri pisanju članka uporabil in se na njih v besedilu tudi skliceval.

Drugi prispevki (poročila, ocene oz. recenzije, novosti idr.) naj imajo običajno strukturo, ki vključuje naslov, podatke o avtorju, ustrezno strukturirano vsebino in seznam uporabljenih referenc ter morebitni seznam drugih oz. dodatnih virov, zanimivih za bralca.

Uredništvo si pridržuje pravico do zahteve po spremembi strukture članka; sprememba bo narejena v soglasju z avtorjem.

Slogi

Pri pisanju naj se uporabljajo slogi, ki so definirani v predlogi; velikosti črk ali presledkov se ne sme spreminjati.

Poglavja in podpoglavja

Besedilo naj bo smiselno razdeljeno na poglavja in podpoglavja, ki so neoštevilčena. Priporoča se členitev do največ tretjega nivoja (Naslov 3).

Seznami

V besedilu se lahko oblikujejo oštevilčeni ali neoštevilčeni seznami.

Primer oštevilčenega seznama:

  1. Besedilo
  2. Besedilo

Primer neoštevilčenega seznama:

  • besedilo
  • besedilo

Kratice, akronimi in okrajšave

Uporabi kratic in okrajšav se je treba izogibati, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot. Dovoljena je uporaba standardnih okrajšav ali kratic organizacij, projektov ipd., pri čemer je treba na mestu, kjer se kratica v besedilu pojavi prvič, zapisati v polni obliki izraz, ki ga ta kratica nadomešča, v oklepaju pa kratico. V naslovih in izvlečku praviloma ni kratic. Splošno znanih kratic ni treba razlagati.

Slike

Slike se vstavijo na ustrezno mesto v besedilu. Vsaka slika se poimenuje z imenom »Slika«, oštevilči in naslovi. Naslov slike je naveden pod sliko. Na vsako sliko se v besedilu neposredno sklicuje tako, da se za besedilom vpiše »(slika 1)«, med besedilom pa npr. »na sliki 1 je prikazan ...« ipd.

Priporoča se uporaba samodejnega oštevilčenja slik. Številčenje ni povezano s številčenjem poglavij. Za sliko velja vsak grafični prikaz, torej vsi grafi, fotografije, različni diagrami ipd. K slikam se ne dodaja obrob. Za naslovom slike se dopiše tudi vir slike. Vsi uporabljeni viri morajo biti navedeni v končnem seznamu literature.

Slika 1: Kratka razlaga ali naslov slike (Vir: IZUM, 2012)

Preglednice (tabele)

Tabele je treba vstaviti na ustrezno mesto v besedilu. Vsaka tabela se poimenuje z imenom »Tabela«, oštevilči in naslovi. Naslov tabele naj bo naveden nad tabelo. Na vsako tabelo se v besedilu neposredno sklicuje tako, da se za besedilom vpiše »(tabela 1)«, med besedilom pa npr. »v tabeli 1 so predstavljeni ...« ipd. V legendi naj bodo pojasnjene vse kratice, okrajšave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli. Legenda naj bo napisana pod tabelo. Pod tabelo se dopiše tudi vir za podatke v tabeli. Vsi uporabljeni viri morajo biti navedeni v končnem seznamu literature.

Priporoča se uporaba samodejnega oštevilčenja tabel. Številčenje poteka enotno in ni povezano s številčenjem poglavij. Celice so lahko med seboj ločene s črtami, priporoča se uporaba le horizontalnih črt, saj je tabela brez vertikalnih črt običajno bolj pregledna.

Tabela 1: Kratka razlaga ali naslov tabele

Knjižnice v sistemu COBISS.SI 2009 2010 2011 2012 2013
Nacionalna, univerzitetne in visokošolske 74 76 82 84 81
Splošne 60 61 61 61 61
Specialne 124 121 125 128 126
Šolske 132 141 152 159 165
Skupaj 390 399 420 432 433

Legenda: COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi

Vir: IZUM (2014)

Opombe

Uporaba sprotnih opomb pod črto ni dovoljena.