OZ 2004/4

212 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 G. Woledge je leta 1983 v časopisu Journal of Documen- tation objavil članek pod naslovom Historical Studies in Documentation. “Bibliography” and “Documentation”: Words and Ideas, 1 v katerem piše o usodi besede doku- mentacija in prikazuje definicije dokumentacije P. Otleta, F. D. Duyvisa, S. L. Bradforda, Th. Bestermana, J. H. Shere, A. N. Groscha ... Za prikaz v tej številki časopisa Organizacija znanja sem izbral knjigo pod podobnim naslovom Historical Studies in Information Science o nastajanju kolektivnega spomina informacijske znanosti iz leta 1998, ki sta jo uredila Trudi Bellardo Hahn in Mic- hael Buckland (III Asis monograph series, Medford, NJ: Information today, 326 str.). Kolektivni spomin informacijske znanosti se intenzivno razvija od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Do tedaj je prevladovalo prepričanje, da se je informacijska znanost začela razvijati šele v drugi polovici 20. stoletja. Zgodovinske raziskave zadnjih 10 let so medtem poka- zale, da ima moderna informacijska znanost korenine v evropskem dokumentalizmu, ki je bil utemeljen konec 19. stoletja, in da ima torej več kot stoletno tradicijo. Po- polnoma je jasno, da je pred nami mnogo več dela, ki ga je šele treba narediti, kot ga je v zgodovini informacijske znanosti bilo opravljeno. Intelektualne pristope k infor- macijam lahko opazujemo s stališča daljšega časovnega obdobja od starega veka naprej ali pa s stališča krajšega časovnega obdobja, npr. zadnjih sto let. Hahn in Buckland sta v uvodu knjige zapisala: „Informa- cijska znanost [...] je dinamično in razvijajoče se podro- čje, vendar področje, ki je bolehalo od popolne amnezije. Če neko področje ne dokumentira svoje preteklosti, ne bo imelo zgodovine in občutka identitete. Vse, kar nima znane zgodovine, se zmeraj obravnava kot nekaj novega. Če ne upoštevamo naše lastne preteklosti, se moramo sprijazniti s tem, da nas bodo obravnavali kot nove in kot tiste, ki se šele porajajo.” Neupoštevanje preteklosti ima tudi druge slabosti. Praktično bodo namreč pozabljene tudi ne vem kako zanimive ideje, če ne dojamemo takoj, zakaj so koristne. V primeru hrepenenja po koreninah se nam lahko zgo- di, da primanjkljaj skrbno raziskane in dokumentirane zgodovine izpolnimo z izmišljenimi in neresničnimi zgodbami. Nove zgodovinske raziskave informacijske znanosti ved- no bolj premikajo časovno mejo njenih začetkov. 2 Eugen Garfield je bil prepričan, da je Shepard’s Citations iz leta 1873 najstarejši citatni indeks. Shapiro omenja pravni citatni indeks iz leta 1743. V prikazovani knjigi opisuje B. H. Weinberg še bolj stare hebrejske citatne indekse, in sicer Maimonidesov rokopisni citatni indeks iz 12. sto- letja, prvi hebrejski citatni indeks v tiskani knjigi iz leta 1511 in indeks v Talmudu iz leta 1546. Knjiga predstavlja zbirko ponatisov že objavljenih (neažuriranih in ažuriranih) člankov, ki sta jih izbrala urednika kot zgodovinske študije. Prikaz vsebine knjige Tematika Št. člankov Matična država avtorjev Zgodovinopisje in- formacijske znanosti 1 Avstralija Paul Otlet in evrop- ski dokumentalizem 4 Avstralija, Francija, ZDA Klasifikacije 2 Anglija, ZDA Iskanje informacij 1 ZDA Indeksi 2 Jamajka, ZDA Online sistemi 2 ZDA Organizacije za do- kumentacijo, infor- macijsko znanost in dejavnosti 5 Francija, ZDA Teoretični pojmi (do- kument, relevanca, distribucija) 3 Hrvaška, Italija, ZDA Bibliografija del o zgodovini informa- cijske znanosti 5 Španija, ZDA SKUPAJ 25 8 (ur. Trudi Bellardo Hahn in Michael Buckland) HISTORICAL STUDIES IN INFORMATION SCIENCE

RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5