
Maribor, 10.8.2000
Pripombe na Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil
Pripombe, ki se nanašajo na celoten priročnik
- Naslov Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil ni
takšen, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi med MZT-jem in NUK-om. Naslov tudi ne ustreza
vsebini priročnika, saj priročnik ne vsebuje navodil, kako uporabljati katalogizacijska
pravila, temveč so v njem zapisana (močno) skrajšana katalogizacijska pravila z
referencami na veljavne priročnike za katalogizacijo.
- Priročnik stilno ni poenoten, prav tako ni oblikovno privlačen.
- Vsebinsko kazalo ni enotno strukturirano (ponekod so
izpuščeni naslovi na 4. in 5. nivoju). Manjka številčenje strani. Niso poenoteni stili
naslovov.
- Manjka stvarno kazalo.
- Moteče je, da je paginiranje razbito po poglavjih.
- V priročniku manjka Uvod (napovedan v kazalu).
- Moteče je označevanje dela posameznega pravila s podčrtovanjem. Ali to pomeni, da je
ta del pravila pomembnejši od nepodčrtanega?
- Pogosto je uporabljena beseda "praviloma", ki je v takšnem priročniku
nesprejemljiva.
- Pri določenih referencah je pripisano "delno velja". Nikjer pa ni jasno
opredeljeno, kaj v posameznem členu velja in kaj ne. Včasih tudi iz pravila, napisanega
v priročniku, tega ni mogoče ugotoviti.
- Primeri so v obliki listka. Zelo koristno bi bilo (predvsem za popolne začetnike), da
bi bili isti primeri tu
di v formatu COMARC.
Splošne in najpogostejše pripombe, ki se nanašajo na vsebino
posameznih poglavij
Poglavja 0-8: območja po ISBD-jih
- Ponekod je referenca na napačno točko ali točko, ki v
ISBD-ju sploh ne obstaja.
- Na posameznih nivojih številčenja poglavij imajo nekatera podpoglavja naslove,
druga pa ne.
- Pri uporabljenem načinu podajanja veljavnih interpunkcij v posameznem območju
(navedeno v prvi točki poglavja) ni razvidno, kje je presledek oz. kje ga ni.
- Besedilo pravil, ki veljajo za vse vrste gradiva, je
običajno povzeto po ISBD(M) ali ISBD(G), po drugih ISBD-jih le izjemoma. Zato napisano
pravilo, ki naj bi veljalo za vse vrste gradiva, včasih ne drži popolnoma ali pa je
premalo podrobno napisano za kakšno drugo vrsto gradiva.
- Uporabljena sta predvsem dva načina povzemanja po ISBD-jih: dobeseden prepis samo dela
besedila ali delno preurejeno besedilo iz ISBD-ja. Zaradi takšnega načina povzemanja so
pravila:
- velikokrat premalo natančno napisana
- včasih manj razumljiva
- redkeje pa pomensko popolnoma spremenjena glede
na ISBD
- Včasih so navedene tudi reference na PPIAK. Toda če se pravila v PPIAK-u in ISBD-ju
razlikujejo v posameznih podrobnostih (npr. obveznost in priporočljivost podajanja
posameznih podatkov, vir črpanja podatkov itd.), so te razlike enostavno prezrte.
- Referenc na Kalanov Abecedni imenski katalog ni. V uvodnih poglavjih priročnika bi
moralo biti napisano, da so navedene reference na posamezne točke pravilnikov in
standardov, v katerih je možno najti podrobnejša navodila. Sicer bi lahk
o kdo
sklepal, da pravila, na katera ni referenc, ne veljajo.
- Pravila, ki veljajo za vse vrste gradiva, so ponekod za uporabo pri določeni vrsti
gradiva (npr. pri serijskih publikacijah) premalo natančno napisana.
- Pri pravilih, ki veljajo za več vrst gradiva, ni dosledno napisano, kdaj so določeni
podatki pri neki vrsti gradiva obvezni, pri drugi pa ne. Običajno je napisana takšna
obveznost, ki velja za večino vrst gradiva.
- Pri pravilih, ki veljajo za več vrst gradiva, ni jasno označeno, za katere vrste gr
adiva
pravila veljajo in za katere ne. To lahko ugotavljamo edino iz podatka, na katere ISBD-je
je referenca.
- Pri pravilih, ki veljajo za posamezno vrsto gradiva, bi lahko bilo bolj vidno označeno,
na katero vrsto gradiva se nanaša. Sedaj je to razvidno le
iz številke poglavja
(npr. poglavje 4.1.6.A velja le za antikvarno gradivo).
- Manjka manjše podpoglavje 3.ER.2.
- V nekaterih primerih, prepisanih iz ISBD-jev, so tipkarske napake.
Poglavje 9: Monografske publikacije v več zvezkih/kosih
- Celotno poglavje govori le o monografskih publikacijah v
več zvezkih. Kaj pa druge vrste gradiva, ki tudi izidejo v več delih? V poglavju ni o
tem napisano nič, razen dveh primerov za zvočne posnetke in film v več delih.
- Pravilo, za katere vrste publikacij v več delih uporabimo enostopenjski opis, je
premalo natančno napisano, saj se po navedenih podatkih lahko razlikujejo tudi
publikacije, za katere uporabimo večstopenjski opis.
- Zbrana dela so uvrščena v skupino A namesto v skupino B.
- Pravilo, za katere vrste publikacij v več delih izdelamo več zapisov, je premalo
natančno in dvoumno:
- Citiram: "Praviloma to velja za strokovno literaturo". Torej
leposlovja sploh ne uvrščamo v skupino B?
- Citiram: "... če je publikacija ostala nezaključena". Kdaj lahko
to dokončno potrdimo? Kaj pa gradivo, ki ga najprej obdelamo večstopenjsko in kasneje
ostane nezaključeno? Pomeni to kasnejše spreminjanje oz. brisanje zapisov?
- Manjka prikaz kombinacije tipa A in B.
Poglavje 10: Članki in drugi sestavni
deli
- Poglavje 10.1 Opis sestavnega dela je preveč skopo.
- Ponekod so katalogizacijska pravila napisana dodatno še v urednikovi opombi, kamor
nikakor ne sodijo. Običajno to pravilo dopolnjuje pravilo, navedeno v poglavju. Včasih
pa pravilo, napisano v urednikovi opombi, preklicuje v poglavju navedeno pravilo
(pogl. 10.3.2). To je popolnoma nesprejemljivo. Veljavno pravilo naj bo na enem mestu.
- Velikokrat vsebujejo primeri samo detajl, na katerega se pravilo nanaša. Primeri bi
bili veliko bolj pregledni in jasni, če bi bil narejen celoten listek, saj je način
navajanja posameznih podatkov za članek velikokrat odvisen tudi od vrste matične
publikacije.
- Nikjer ni napisano, kako katalogiziramo članke iz prilog in podserij ter članke v
nadaljevanjih.
Poglavje 11: Zbirni zapisi
- To, kar je napisano v priročniku, je vsekakor premalo.
Napotitev na prilogo Knjižničarskih novic iz leta 1997 je popolnoma neprimerna. Poglavje
bi moralo biti zaključena celota, ki vsebuje dovolj napotkov in primerov za uporabo v
praksi.
- V prilogi Knjižničarskih novic je narobe napisano, da zbirne zapise obdelujemo v maski
S. V podanih primerih je veliko napak (v vsakem primeru vsaj ena). Primeri so hkrati v
obliki listka in v formatu COMARC, kar je zelo koristno in nazorno, ni pa poenoteno z
drugimi deli priročnika.
Poglavje 12: Glavni in dodatni vpisi
- Velikokrat nastopi neskladje med tem, kar je napisano v
priročniku, in tem, kar piše v tistih členih PPIAK-a ki so navedeni kot referenca.
Značnice - uvodna opomba
- V uvodni opombi so navedeni veljavni priročniki, ki naj bi
se uporabljali pri določanju značnic. Navajanje veljavnih priročnikov bi moralo biti na
enem mestu za celoten priročnik.
Poglavje 13: Osebna značnica
Pravila za izbiro osebne značnice so v celotnem poglavju preveč skopo napisana.
Velikokrat je v pravilu za izbiro osebne značnice
napisano: "...če tega kriterija ne moremo uporabiti, se ravnamo po ustrezni
normativni zbirki ali nacionalni bibliografiji". Takšen napotek je popolnoma
nesprejemljiv. Kako naj se (za tuje avtorje) knjižničarji ravnajo po omenjenih virih, če jih nimajo v knjižnici ali pa ti viri sploh ne
obstajajo? Kaj pa tisti slovenski avtorji, ki niso uvrščeni v nacionalno bibliografijo?
V poglavju 13.3.2.2, kjer opisujejo oblikovanje značnic za priimke s predponami,
manjkajo pravila za oblikovanje značnice. Navedeni so samo posamezni primeri, iz katerih
pa ni mogoče sklepati na splošno pravilo.
Poglavje 14: Korporativna značnica
- Kot referenca se pojavlja tudi gradivo Spremembe in dopolnitve. Uporabljena
oblika opisa reference ni ustrezna, saj gradiva ne
identificira dovolj natančno.
Poglavje 15: Stvarna značnica
- Napačno je napisana definicija stvarne značnice.
- Pomensko sta zamenjana izraza "značnica" in "iztočnica".
Dodatek A: Definicije
- V nekaterih primerih je definicija nerazumljiva.
Dodatek B: Kratice
- Manjkajo nekatere v priročniku uporabljene kratice.
Dodatek Č: Seznam podrejenih korporacij
političnoteritorialnih enot v Sloveniji
- Vprašljiva je ažurnost seznama, saj je povzet po Uradnem
listu iz leta 1995.
Zaključek
V pogodbi, sklenjeni med MZT-jem in
NUK-om, je bilo določeno, naj priročnik z naslovom Katalogizacijska pravila,
ki veljajo v COBISS-u, vsebuje:
- pravila za bibliografski opis (skrajšana verzija katalogizacijskih pravil, slovenski
primeri za vse vrste gradiva)
- pravila za izbor in oblikovanje značnic (skrajšana
verzija pravil, opredelitev veljavnosti oz. neveljavnosti členov iz posameznih
priročnikov, rešitev nekonsistentnosti)
Obstoječi priročnik je okvirno zasnovan po določilih v pogodbi,
vendar je vsebinsko in oblikovno precej nedodelan. Vsebuje številne pomanjkljivosti in
napake, zato menim, da priročnik z obstoječo vsebino ni primeren za javno uporabo.
Vsebinsko bi ga bilo treba temeljito dopolniti (tu mislim predvsem na natančnejši
skrajšani opis katalogizaci
jskih pravil in navajanje
referenc), ponekod predelati, odpraviti napake v primerih. V poglavjih 1-8 je treba bolj
jasno označiti pravila, ki veljajo za vse vrste gradiva, in pravila, ki veljajo za
posamezno vrsto gradiva. Navajanje pravil, ki veljajo samo za posamezno vrsto gradiva, mora biti bolj dosledno (nekatera so
bila izpuščena).
Oblikovno je treba poenotiti obliko, stile pisav, paginiranje, urediti
kazala.
Pripravila:
Milena Doberšek