Maribor, 10.8.2000

Pripombe na Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil

Pripombe, ki se nanašajo na celoten priročnik

• Naslov Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil ni takšen, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi med MZT-jem in NUK-om. Naslov tudi ne ustreza vsebini priročnika, saj priročnik ne vsebuje navodil, kako uporabljati katalogizacijska pravila, temveč so v njem zapisana (močno) skrajšana katalogizacijska pravila z referencami na veljavne priročnike za katalogizacijo.
• Priročnik stilno ni poenoten, prav tako ni oblikovno privlačen.
• Vsebinsko kazalo ni enotno strukturirano (ponekod so izpuščeni naslovi na 4. in 5. nivoju). Manjka številčenje strani. Niso poenoteni stili naslovov.
• Manjka stvarno kazalo.
• Moteče je, da je paginiranje razbito po poglavjih.
• V priročniku manjka Uvod (napovedan v kazalu).
• Moteče je označevanje dela posameznega pravila s podčrtovanjem. Ali to pomeni, da je ta del pravila pomembnejši od nepodčrtanega?
• Pogosto je uporabljena beseda "praviloma", ki je v takšnem priročniku nesprejemljiva.
• Pri določenih referencah je pripisano "delno velja". Nikjer pa ni jasno opredeljeno, kaj v posameznem členu velja in kaj ne. Včasih tudi iz pravila, napisanega v priročniku, tega ni mogoče ugotoviti.
• Primeri so v obliki listka. Zelo koristno bi bilo (predvsem za popolne začetnike), da bi bili isti primeri tudi v formatu COMARC.

Splošne in najpogostejše pripombe, ki se nanašajo na vsebino posameznih poglavij

Poglavja 0-8: območja po ISBD-jih

• Ponekod je referenca na napačno točko ali točko, ki v ISBD-ju sploh ne obstaja.
• Na posameznih nivojih številčenja poglavij imajo nekatera podpoglavja naslove, druga pa ne.
• Pri uporabljenem načinu podajanja veljavnih interpunkcij v posameznem območju (navedeno v prvi točki poglavja) ni razvidno, kje je presledek oz. kje ga ni.
• Besedilo pravil, ki veljajo za vse vrste gradiva, je običajno povzeto po ISBD(M) ali ISBD(G), po drugih ISBD-jih le izjemoma. Zato napisano pravilo, ki naj bi veljalo za vse vrste gradiva, včasih ne drži popolnoma ali pa je premalo podrobno napisano za kakšno drugo vrsto gradiva.
• Uporabljena sta predvsem dva načina povzemanja po ISBD-jih: dobeseden prepis samo dela besedila ali delno preurejeno besedilo iz ISBD-ja. Zaradi takšnega načina povzemanja so pravila:
  
  • velikokrat premalo natančno napisana
  • včasih manj razumljiva
  • redkeje pa pomensko popolnoma spremenjena glede na ISBD
    
• Včasih so navedene tudi reference na PPIAK. Toda če se pravila v PPIAK-u in ISBD-ju razlikujejo v posameznih podrobnostih (npr. obveznost in priporočljivost podajanja posameznih podatkov, vir črpanja podatkov itd.), so te razlike enostavno prezrte.
• Referenc na Kalanov Abecedni imenski katalog ni. V uvodnih poglavjih priročnika bi moralo biti napisano, da so navedene reference na posamezne točke pravilnikov in standardov, v katerih je možno najti podrobnejša navodila. Sicer bi lahko kdo sklepal, da pravila, na katera ni referenc, ne veljajo.
• Pravila, ki veljajo za vse vrste gradiva, so ponekod za uporabo pri določeni vrsti gradiva (npr. pri serijskih publikacijah) premalo natančno napisana.
• Pri pravilih, ki veljajo za več vrst gradiva, ni dosledno napisano, kdaj so določeni podatki pri neki vrsti gradiva obvezni, pri drugi pa ne. Običajno je napisana takšna obveznost, ki velja za večino vrst gradiva.
• Pri pravilih, ki veljajo za več vrst gradiva, ni jasno označeno, za katere vrste gradiva pravila veljajo in za katere ne. To lahko ugotavljamo edino iz podatka, na katere ISBD-je je referenca.
• Pri pravilih, ki veljajo za posamezno vrsto gradiva, bi lahko bilo bolj vidno označeno, na katero vrsto gradiva se nanaša. Sedaj je to razvidno le iz številke poglavja (npr. poglavje 4.1.6.A velja le za antikvarno gradivo).
• Manjka manjše podpoglavje 3.ER.2.
• V nekaterih primerih, prepisanih iz ISBD-jev, so tipkarske napake.

 
Poglavje 9: Monografske publikacije v več zvezkih/kosih

• Celotno poglavje govori le o monografskih publikacijah v več zvezkih. Kaj pa druge vrste gradiva, ki tudi izidejo v več delih? V poglavju ni o tem napisano nič, razen dveh primerov za zvočne posnetke in film v več delih.
• Pravilo, za katere vrste publikacij v več delih uporabimo enostopenjski opis, je premalo natančno napisano, saj se po navedenih podatkih lahko razlikujejo tudi publikacije, za katere uporabimo večstopenjski opis.
• Zbrana dela so uvrščena v skupino A namesto v skupino B.
• Pravilo, za katere vrste publikacij v več delih izdelamo več zapisov, je premalo natančno in dvoumno:
   
• Citiram: "Praviloma to velja za strokovno literaturo". Torej leposlovja sploh ne uvrščamo v skupino B?
• Citiram: "... če je publikacija ostala nezaključena". Kdaj lahko to dokončno potrdimo? Kaj pa gradivo, ki ga najprej obdelamo večstopenjsko in kasneje ostane nezaključeno? Pomeni to kasnejše spreminjanje oz. brisanje zapisov? 

Poglavje 10: Članki in drugi sestavni deli

• Poglavje 10.1 Opis sestavnega dela je preveč skopo.
• Ponekod so katalogizacijska pravila napisana dodatno še v urednikovi opombi, kamor nikakor ne sodijo. Običajno to pravilo dopolnjuje pravilo, navedeno v poglavju. Včasih pa pravilo, napisano v urednikovi opombi, preklicuje v poglavju navedeno pravilo (pogl. 10.3.2). To je popolnoma nesprejemljivo. Veljavno pravilo naj bo na enem mestu.
• Velikokrat vsebujejo primeri samo detajl, na katerega se pravilo nanaša. Primeri bi bili veliko bolj pregledni in jasni, če bi bil narejen celoten listek, saj je način navajanja posameznih podatkov za članek velikokrat odvisen tudi od vrste matične publikacije.
• Nikjer ni napisano, kako katalogiziramo članke iz prilog in podserij ter članke v nadaljevanjih.

Poglavje 11: Zbirni zapisi

• To, kar je napisano v priročniku, je vsekakor premalo. Napotitev na prilogo Knjižničarskih novic iz leta 1997 je popolnoma neprimerna. Poglavje bi moralo biti zaključena celota, ki vsebuje dovolj napotkov in primerov za uporabo v praksi.
• V prilogi Knjižničarskih novic je narobe napisano, da zbirne zapise obdelujemo v maski S. V podanih primerih je veliko napak (v vsakem primeru vsaj ena). Primeri so hkrati v obliki listka in v formatu COMARC, kar je zelo koristno in nazorno, ni pa poenoteno z drugimi deli priročnika.
  

Poglavje 12: Glavni in dodatni vpisi

• Velikokrat nastopi neskladje med tem, kar je napisano v priročniku, in tem, kar piše v tistih členih PPIAK-a ki so navedeni kot referenca.

Značnice - uvodna opomba

• V uvodni opombi so navedeni veljavni priročniki, ki naj bi se uporabljali pri določanju značnic. Navajanje veljavnih priročnikov bi moralo biti na enem mestu za celoten priročnik.
  

Poglavje 13: Osebna značnica

• Pravila za izbiro osebne značnice so v celotnem poglavju preveč skopo napisana.
• Velikokrat je v pravilu za izbiro osebne značnice napisano: "...če tega kriterija ne moremo uporabiti, se ravnamo po ustrezni normativni zbirki ali nacionalni bibliografiji". Takšen napotek je popolnoma nesprejemljiv. Kako naj se (za tuje avtorje) knjižničarji ravnajo po omenjenih virih, če jih nimajo v knjižnici ali pa ti viri sploh ne obstajajo? Kaj pa tisti slovenski avtorji, ki niso uvrščeni v nacionalno bibliografijo?
• V poglavju 13.3.2.2, kjer opisujejo oblikovanje značnic za priimke s predponami, manjkajo pravila za oblikovanje značnice. Navedeni so samo posamezni primeri, iz katerih pa ni mogoče sklepati na splošno pravilo.

Poglavje 14: Korporativna značnica

• Kot referenca se pojavlja tudi gradivo Spremembe in dopolnitve. Uporabljena oblika opisa reference ni ustrezna, saj gradiva ne identificira dovolj natančno.

Poglavje 15: Stvarna značnica

• Napačno je napisana definicija stvarne značnice.
• Pomensko sta zamenjana izraza "značnica" in "iztočnica".

Dodatek A: Definicije

• V nekaterih primerih je definicija nerazumljiva.

Dodatek B: Kratice

• Manjkajo nekatere v priročniku uporabljene kratice.

Dodatek Č: Seznam podrejenih korporacij političnoteritorialnih enot v Sloveniji

• Vprašljiva je ažurnost seznama, saj je povzet po Uradnem listu iz leta 1995.

 
Zaključek

V pogodbi, sklenjeni med MZT-jem in NUK-om, je bilo določeno, naj priročnik z naslovom Katalogizacijska pravila, ki veljajo v COBISS-u, vsebuje:

• pravila za bibliografski opis (skrajšana verzija katalogizacijskih pravil, slovenski primeri za vse vrste gradiva)
• pravila za izbor in oblikovanje značnic (skrajšana verzija pravil, opredelitev veljavnosti oz. neveljavnosti členov iz posameznih priročnikov, rešitev nekonsistentnosti)

Obstoječi priročnik je okvirno zasnovan po določilih v pogodbi, vendar je vsebinsko in oblikovno precej nedodelan. Vsebuje številne pomanjkljivosti in napake, zato menim, da priročnik z obstoječo vsebino ni primeren za javno uporabo. Vsebinsko bi ga bilo treba temeljito dopolniti (tu mislim predvsem na natančnejši skrajšani opis katalogizacijskih pravil in navajanje referenc), ponekod predelati, odpraviti napake v primerih. V poglavjih 1-8 je treba bolj jasno označiti pravila, ki veljajo za vse vrste gradiva, in pravila, ki veljajo za posamezno vrsto gradiva. Navajanje pravil, ki veljajo samo za posamezno vrsto gradiva, mora biti bolj dosledno (nekatera so bila izpuščena).

Oblikovno je treba poenotiti obliko, stile pisav, paginiranje, urediti kazala.

Pripravila:
Milena Doberšek