Maribor, 12.09.2000

Pripombe na Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil

Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil sem pregledovala s stališča uporabnika in ga uporabljala pri katalogizaciji, vendar pa sem imela bolj malo konkretnih primerov. Pri pregledovanju sem vseskozi imela v mislih trditve iz Predgovora priročnika, ki pravijo, da je priročnik "primeren predvsem za začetnike in knjižničarje, ki se s katalogizacijo ukvarjajo občasno", da so pri pripravi "upoštevali najpogostejše probleme, ki jih opažamo pri spremljanju dela katalogizatorjev" ter da so "določila, ki izražajo uveljavljeno prakso, /so/ podčrtana".

Besedila priročnika nisem brala od začetka do konca, ampak sem v njem le iskala odgovore na naključna vprašanja, ki so se mi zastavila pri konkretnem delu. Dejansko pravilnost odgovorov, ki sem jih našla v priročniku, ter ujemanje navedb z drugimi viri sem preverjala le včasih.

Vtisi pri uporabi priročnika

Na vprašanja v zvezi z bibliografskim opisom sem v priročniku vselej našla odgovore, ki so bili bolj ali manj zadovoljivi.

V enostavnejših, bolj "tipičnih" primerih (npr. Kako se navaja odgovornost, kadar je urednik oseba pod pokroviteljstvom neke organizacije?), sem dobila ustrezne odgovore na vprašanja.

V drugih primerih sem našla delne odgovore, ki so me pustili v dvomu, oz. sem našla le reference na druge vire. Pri tem ni nujno šlo za zelo zapletene, temveč tudi za začetniške primere. Nerešena je npr. ostala dilema ob vprašanju, kako pravilno citirati neko navedbo s publikacije. V priročniku je v točki 0.6.1 sicer naveden jezik, v točki 7.0.1 je navedena referenca na PPIAK, in to na člene 227/1-5, ne pa tudi na člen 227/6, ki obravnava citate, tako da je način citiranja (z uvodno frazo, brez nje ali v narekovajih z navedbo vira ?) ostal nepojasnjen.

V nekaterih primerih lahko le pogojno trdim, da sem našla odgovor. V takih primerih je bilo potrebno predhodno poznavanje katalogizacijskega pravila, saj je bilo pravilo v priročniku zelo skopo ali samo posredno navedeno. Tako sem npr. na vprašanje, kako pravilno opisati separat, delno našla odgovor le v točki 7.2, in to v obliki navedbe reference na PPIAK ter v obliki uvodne fraze "P. o.:" v enem od primerov.

 
Druga opažanja

Opazila sem, da ni naveden dobršen del pravil iz dejanske katalogizacijske prakse, pri čemer gre večkrat za malenkosti, ki pa katalogizatorju začetniku vzamejo veliko časa. Nekaj primerov:

• V točki 0.6.2 je predpisana uporaba velikih začetnic in kratic. V sporočilu gospe Zlate Dimec vsem knjižnicam v sistemu COBISS Obvestilo in navodila za vnos z dne 13. 10. 1999 je pri uporabi velikih začetnic navedeno tudi: "... se pri prepisu držimo slovničnih pravil. Edina izjema so imena korporacij (institucij - tudi založb in sestankov), predvsem v angleščini, kjer ohranimo velike začetnice po predlogi.". V priročniku navedbe te izjeme nisem zasledila.
• Nikjer nisem zasledila pravil za katalogiziranje nevezanih publikacij (looseleaf), ki se občasno dopolnjujejo. Pri datumu izida v takem primeru v praksi navajamo drugo letnico v lomljenih oklepajih, enako kot za nezaključeno publikacijo (npr. 1991-<1999>). Taka navedba datuma izida je v priročniku navedena le v točki 9.A.2.2 Nezaključene monografske publikacije v več zvezkih/kosih. Lomljeni oklepaji tudi niso navedeni kot interpunkcijski simboli.
• V točki 12.5.2.2 je navedeno pravilo za izdelavo glavnega in dodatnih vpisov, kadar ima delo štiri ali več primarnih avtorjev. Nikjer v priročniku nisem zasledila navedbe izjeme iz prakse, ki velja za bibliografije in pravi, da za bibliografijo naredimo dodatne vpise za vse avtorje, če je avtorjev do vključno 10, oz. da naredimo dodatne vpise za prvega in vse slovenske avtorje, kadar je avtorjev več kot 10. Navedeno je le, da dodatne vpise za druge avtorje naredimo, "če je glede na uporabnike kataloga to potrebno" (izjemi v praksi sta npr. COBIB ID=79069952 in ID=57051136).

Poglavji 10 in 11 v priročniku sta pomanjkljivi. V poglavju 10 npr. nisem našla navodil za obdelavo članka v več delih, nobenih napotil ali vsaj opomb za obdelavo članka iz prilog ali podserij, pa tudi nobene opombe ali reference za separate. Poglavje 11 dejansko vsebuje samo definicijo in referenco.

Splošne pripombe

Določila nekaterih pravil so navedena zelo splošno. Pogrešam natančnejša določila za posamezne primere uporabe takih pravil.

Nekateri primeri, navedeni v priročniku, se mi zdijo preveč okrnjeni, da bi bili jasni. Predvsem za začetnike se mi zdi pomembno, da so primeri ilustrativni, zlasti pa pravilni (nekateri primeri v priročniku namreč vsebujejo napake). Ponekod je navedenih veliko primerov, ki so ali preveč enostavni ali pa brez posebnega pojasnila ne bi bili razumljivi.

Pogrešam preglednost priročnika. Če namreč želimo najti določena pravila, moramo poznati vsaj območja po ISBD-ju. Koristna bi bila napotila na podobno tematiko ali drugačno rabo drugje v priročniku (npr. "primerjaj tudi tč. x"). Predvsem za začetnike bi bilo koristno podrobneje navesti splošne stvari oz. jih omeniti z besedo, saj npr. samo referenca na nek člen iz PPIAK-a brez opisa ne pove dovolj. Sedaj sem veliko časa porabila za iskanje po priročniku, kar bo verjetno omililo obljubljeno stvarno kazalo.

Zdi se mi koristno, da so v priročniku na enem mestu zbrana vsa katalogizacijska pravila. Menim, da je priročnik za popolne začetnike preobširen ali vsaj nepregleden, za izkušenejše katalogizatorje pa je premalo natančen. Predvsem me moti, da dopušča dvoumne odgovore (na primer v primerih referenc "delno velja") in da v celoti ne navaja v Sloveniji uveljavljene katalogizacijske prakse.

Pripravila:
Anka Rogina