Maribor, 12.09.2000

Pripombe na Priročnik za uporabo katalogizacijskih pravil z vidika uporabnosti

Moja naloga je bila, da ocenim uporabnost Priročnika za uporabo katalogizacijskih pravil pri katalogizaciji gradiva v knjižnici IZUM-a. Med uporabo priročnika v knjižnici žal nisem imela na razpolago vseh različnih vrst gradiva in tudi ne dovolj specifičnih primerov za vrednotenje vseh poglavij v priročniku, saj sem katalogizirala predvsem monografske publikacije ter nekaj člankov in elektronskih virov. Moja ocena se zato nanaša smo na določene člene oz. tematske sklope.

Moje pripombe so naslednje:

• V poglavju 0. Uvodne opombe manjka seznam obveznih in priporočljivih opomb za neknjižno gradivo (točka 0.1.2), prav tako za to vrsto gradiva opombe v poglavju 7. Območje opomb niso opisane, čeprav so v obeh poglavjih opisane opombe za vse druge vrste gradiva.
• Pri navedbi referenc je ponekod navedeno "delno velja" - brez natančnejšega pojasnila, kaj velja in kaj ne (npr. pri točki 2.1.3 ).
• Nekatera pravila so napisana preveč ohlapno (npr. v točki 4.4.4 je navedeno "letnice izida se lahko ujemajo, lahko pa so različne" - menim, da je potreben natančnejši opis, kdaj se letnice ujemajo in kdaj ne).
• Posebnosti bibliografskega opisa večvrstnih kompletov in gradiva na več medijih, kjer ena sestavina prevladuje, druge pa imajo značaj spremnega gradiva (npr. knjiga s CD-ROM-om), so opisane preveč na kratko, pravila so razdrobljena po posameznih poglavjih in primeri preveč okleščeni (npr. točke 5.4, 5.5, 1.2.2).
• Pri poglavju 11. Zbirni zapisi sta napisana dva stavka in napotilo na podrobnejša navodila v reviji Knjižničarske novice, kar je odločno premalo za uporabo, iskanje Knjižničarskih novic iz leta 1997 v arhivu pa zamudno.
• V poglavju 14. Korporativne značnice bi bilo umestno vnesti tudi nekaj značilnih primerov v obliki listka in ne samo izpis značnice, saj vnos publikacij s korporativnih avtorstvom dela preglavice večini začetnikov.
• Neskladje pri primerih - ponekod je namreč primerov veliko, drugod pa premalo oz. so preveč enostavni. Moti me tudi, da so ponekod primeri iztrgani iz celotnega bibliografskega opisa tudi tam, kjer bi morala biti povezava na druga območja bibliografskega opisa, kar pravilo tudi navaja (npr. v točki 1.2.2 so navedeni trije primeri samo za osnovno enoto, ne pa tudi za bibliografski opis spremnega gradiva; delno je to sicer rešeno z opombo pri posameznem primeru, a za večjo nazornost bi moral biti bibliografski opis spremnega gradiva vključen v primer).
• Neenoten je vrstni red pri navedbi različnih vrst gradiva, kar poveča nepreglednost priročnika, npr:

0.1.2 M, NBM, ER, CM, PM, A, S

3 CM, 3 PM, 3 ER, 3 S

7.2.S, 7.2.ER

7.3.ER, 7.3.CM, 7.3.PM, 7.3.S

• Manjka stvarno kazalo, ki bi olajšalo iskanje.
• V dodatek bi lahko vključili popolne bibliografske opise v obliki listka za zahtevnejše primere posameznih vrst gradiva, podobno kot pri ISBD-jih.

Ugaja mi koncept priročnika, da na enem mestu združi katalogizacijska pravila za vse vrste gradiva, saj se pri katalogizaciji srečujem z različnimi vrstami gradiva (monografske in serijske publikacije, članki, neknjižno gradivo, elektronski viri) ter da sta vključeni tudi poglavji o glavnih in dodatnih vpisih ter značnicah.

Na podlagi uporabe priročnika pri katalogizaciji menim, da so osnovna katalogizacijska pravila navedena, saj sem pri enostavnejših primerih večino pravil v njem tudi našla (npr. fizični opis, založništvo, sistemske zahteve, podrejene korporacije, sprememba avtorjevega priimka ...). Pri zahtevnejših primerih oz. pri pravilu, ki ga v priročniku ni ali je preveč splošno napisano, pa sem morala uporabiti drugo literaturo (npr. vpis ISSN-ja zbirke s skupnim in podrejenim naslovom, območje izida serijske publikacije, variantni naslovi ...).

Moti me, da je priročnik oblikovno dokaj nepregleden, da so strani oštevilčene v vsakem poglavju posebej in da stvarno kazalo še ni vključeno, zato sem za iskanje posameznih podatkov potrebovala precej časa.

Pripravila:
Andreja Kranjc Vobovnik