Vloga za izvolitev v naziv na Univerzi v Ljubljani - navodila

Izpis PREGLED DELA IN TOČKOVNIK se uporablja za potrebe točkovanja bibliografije v skladu s habilitacijskimi merili Univerze v Ljubljani. Pogoj za pripravo izpisa je, da je kandidat vpisan v informacijskem sistemu SICRIS in da ima obdelane bibliografske enote v sistemu COBISS.SI po veljavni Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. V izpisu so bibliografske enote razvrščene in točkovane skladno z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani (Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 25.10.2011, veljajo od 1.11.2011 ). Določeni podatki so že vpisani programsko, določene pa lahko vpišemo ali spreminjamo ročno.

POMEMBNO – kaj mora kandidat storiti pred končnim izpisom za oddajo vloge za izvolitev

• Pred končnim izpisom, ki ga bo kandidat priložil svoji vlogi za izvolitev, mora za vse enote v sistemu COBISS preveriti, ali so pravilno razvrščene v skladu z veljavno Tipologijo dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Kandidat je odgovoren, da so podatki v vlogi skladni z zahtevami Meril in interpretacij Meril. Ker izpis temelji na vnosih enot v COBISS, mora zato kandidat v dogovoru z osebjem matične knjižnice poskrbeti, da so enote v COBISS vnesene pravilno, oz. se dogovoriti, da osebje v knjižnici popravi vnose enot, pri katerih je kandidat opazil nepravilnosti.
• Še posebej natančno je treba preveriti enote v kategoriji »3.4 Mentorstvo in somentorstvo« pri diplomskih delih (kategoriji 3.4.1 Pri diplomah UNI oz. na 2. bolonjski stopnji in 3.4.2 Pri diplomah VŠ oz. na 1. bolonjski stopnji). Za stare (predbolonjske) višješolske in visokošolske strokovne študijske programe, ki imajo v COBISS-u v zapisih za dela vneseno kodo m5 - diplomsko delo in se v točkovniku inicialno razvrstijo v kategorijo 3.4.1, je treba:
  • Za stare višješolske študijske programe v podpolje 105b namesto m5 – diplomsko delo vpisati kodo m6 - višješolska diplomska naloga (kandidat naj na take enote opozori osebje v matični knjižnici, da se vnosi popravijo) ali pa v točkovniku spremeniti kategorijo iz 3.4.1 v 3.4.2 in ustrezno ročno popraviti točke.
  • Za stare visokošolske strokovne študijske programe v točkovniku spremeniti kategorijo iz 3.4.1 v 3.4.2 in ustrezno ročno popraviti točke.
  S tem se zagotovi, da bodo omenjena dela pravilno razvrščena v skupino »Mentor pri diplomskih delih (bolonjski študij 1. stopnje)« oz. »Somentor pri diplomskih delih (bolonjski študij 1. stopnje)«. To pomeni, da bodo v izpisu točkovana z 0,5 točke (mentorstvo pri diplomah VŠ oz. na 1. bolonjski stopnji) oz. 0,25 točke (somentorstvo pri diplomah VŠ oz. na 1. bolonjski stopnji), kot je zahtevano v Merilih, in ne napačno z 1 točko (mentorstvo) oz. 0,5 točke (somentorstvo).

Inicialna priprava izpisa

• Izpis se pripravi na podlagi naslednjih vhodnih podatkov:
• kandidatova šifra raziskovalca,
• začetno leto zadnjega obdobja izvolitve in
• fakulteta Univerze v Ljubljani.
• V izpisu kandidata so zajete vse bibliografske enote, ki so vpisane v sistemu COBISS.
• Izpis je razdeljen na dva dela: na tabelo s točkovnikom in na bibliografski del s seznamom točkovanih bibliografskih enot.
• Dela so razporejena v štiri osnovne skupine: Znanstvenoraziskovalna dejavnost, Umetniška dejavnost, Pedagoška dejavnost in Strokovna dejavnost. Znotraj teh osnovnih skupin so bibliografske enote (če je možna samodejna razvrstitev) razvrščene v posamezne kategorije glede na habilitacijska Merila Univerze v Ljubljani in v skladu z interpretacijami Meril posamezne članice. Pri razvrščanju v posamezne kategorije se uporablja pretvorba iz tipologije COBISS. Znotraj kategorij so enote še razdeljene glede na zadnje obdobje izvolitve.
• Pri kategorijah, kjer samodejno razvrščanje bibliografskih enot ni možno ali ni enolično ali če gre za dela ali dejavnosti, ki se ne vnašajo v COBISS, je predviden ročni vnos v tabeli ali pri posamezni bibliografski enoti.
• Nabor kategorij in izpis tabele sta enotna za celotno Univerzo v Ljubljani in zajemata vse različne možne kategorije, ki nastopajo pri članicah. Kategorije, ki so za posamezno članico neaktualne, so v tabeli neaktivne in obarvane sivo.
• V osnovi so kategorije in oznake kategorij povzete iz Meril Univerze v Ljubljani (93. člen). Pri upoštevanju meril po posameznih članicah pa ni bilo možno povsod uporabiti enakih kategorij in enakih oznak kategorij, kot so jih interpretirale posamezne članice (zaradi istih ali podobnih oznak za različne kategorije, zaradi različnih oznak za isto kategorijo, zaradi različnih prekategorizacij itd.). V takih primerih je IZUM sam poimenoval kategorije po načelu, da je vsaka izjema oz. vsaka možna prekategorizacija svoja kategorija, in s tem zagotovil funkcioniranje izpisa.
• Dela, ki so vnesena v sistem COBISS, čeprav jih programsko ni mogoče točkovati v skladu s habilitacijskimi merili, so izpisana na koncu seznama pod rubriko "DELA, KI SE NA POSAMEZNI FAKULTETI ZA IZVOLITEV V NAZIV NE UPOŠTEVAJO".
• Za popis del oz. dejavnosti, ki se ne vnašajo v COBISS, je predviden vnos na črte pri vsaki osnovni skupini.
• Pri znanstvenih člankih se pri uvrstitvah v posamezne kategorije upoštevata naslednji pravili:
  • Znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR): pri določanju četrtin in vrednosti točk se upošteva faktor vpliva revije za leto, v katerem je članek izšel. Če podatki za tisto leto še niso znani, se članek začasno vrednoti s faktorjem vpliva iz zbirke podatkov o faktorjih vpliva, nameščene za zadnje leto. Faktor vpliva se upošteva tudi pri članku, ki je objavljen v zadnjih dveh letih pred prvo podelitvijo faktorja vpliva.
  • Znanstveni članki v revijah, ki so uvrščene v mednarodne baze podatkov (MBP): pri uvrščanju revije v posamezno zbirko se do konca leta 2013 upošteva kumulativno načelo (vključitev revije v posamezno zbirko vpliva na vrednotenje vseh člankov v tej reviji ne glede na leto izida članka), od leta 2014 pa se upoštevajo tekoče (letne) delovne različice. Članki v tekočem letu se do prejema novih seznamov vrednotijo v skladu z zadnjo prejeto verzijo seznamov.
• Pri posamezni bibliografski enoti za znanstvene članke so pri "Uvrstitev revije v MBP (leto)" izpisane vse mednarodne baze podatkov, kamor revija spada za tisto leto.
• Pri točkovanju bibliografskih enot veljajo naslednja pravila:
  • Točke se delijo s številom avtorjev.
  • Prevod ali nova izdaja se točkuje s 50 % točk ustrezne kategorije.
  • Ponatisi se ne upoštevajo.
  • Za izjeme pri prevodih, izdajah in ponatisih ter ponovnih objavah je lahko že v samem bibliografskem zapisu označen način točkovanja:
  • izloči se iz točkovanja
  • delu pripada polovica točk
  • delu pripadajo vse točke

Navigacija po izpisu

• Oznake kategorij v tabeli, za katere obstaja seznam del, so obarvane; s klikom na oznako pridemo na seznam teh del v izpisu bibliografije.
• Vrnemo se s klikom na gumb »Back« ali »Nazaj« v brskalniku.
• Pri izpisu posameznih del so vključene povezave do določenih podatkov v drugih sistemih (COBISS, WoS, Scopus).

Ročno lahko podatke vnašamo ali spreminjamo na naslednje načine:

• vnos besedila na črte,
• vnos števila del in točk v tabelo, kjer piše "ročni vnos števila del in točk v tabeli" (podatki so obarvani rdeče),
• vnos ali sprememba števila točk ("ŠTD" in "ŠTK") pri določenih bibliografskih enotah v seznamu del (podatki so obarvani oranžno),
• izbor druge kategorije pri določenih bibliografskih enotah v seznamu del (podatki so obarvani oranžno),
• vključitev ali izključitev bibliografskih enot za zadnje obdobje izvolitve pri določenih bibliografskih enotah,
• vključitev določenih bibliografskih enot v seznam "IZBRANA NAJPOMEMBNEJŠA DELA" in izbira vloge avtorja,
• izločitev iz točkovanja pri določenih bibliografskih enotah v seznamu del (bibliografska enota se obarva sivo).

Skupne vrednosti v tabeli se po vsakem ročnem vnosu izračunavajo samodejno. V tabeli se v vsaki vrstici, v kateri je bila opravljena sprememba, prikaže zvezdica. Podatki, ki jih vnesemo ročno, in avtomatski izračuni se samodejno shranijo samo na lokalni računalnik. Avtomatske spremembe v izpisu bodo delovale tudi, če si spletno stran ročno shranimo v računalnik in jo odpiramo z diska (gl. navodila za shranjevanje).

Vnos besedila na črte

Besedilo je možno vnašati pri: "Naziv", "Zaprošeni naziv", "Datum" in pod kategorijo "Dela, ki niso dokumentirana v COBISS, a so priložena vlogi". Na določenih mestih je za vnos vsebine namenjenih 6 vrstic; če je besedilo daljše, se prostor samodejno poveča. Za prehod v novo vrstico je možna tudi uporaba tipke ENTER.

      NAVODILA ZA VNOS DEL, KI NISO DOKUMENTIRANA V SISTEMU COBISS, A SO PRILOŽENA VLOGI

• Kategorija "Dela, ki niso dokumentirana v sistemu COBISS, a so priložena vlogi" je v točkovniku pri vsaki dejavnosti navedena kot zadnja kategorija.
• Sledijo ji vnosne črte, kamor navedemo popis del:
  • vsako delo označimo z zaporedno številko;
  • navedemo kratek opis dela (avtorji, naslov, leto);
  • navedemo oznako kategorije, kamor je delo uvrščeno;
  • vpišemo ŠTD in ŠTK;
  • označimo, če gre za zadnje obdobje izvolitve.
• Število vseh navedenih del in seštevek vseh ročno vnesenih ŠTK vpišemo pod kategorijo "Dela, ki niso dokumentirana v sistemu COBISS, a so priložena vlogi" v rdeče označene kolone "Število del" in "Točke" (ločeno za "Skupaj" in "Zadnje obd. izvol.").
• Navedemo le tista dela, ki jih v sistemu COBISS ni oz. še niso objavljena( v primeru člankov gre za dela, ki so sprejeta v objavo, a še nimajo vseh pogojev za vpis v sistem COBISS, kot sta DOI in objava polnega besedila, dostopna preko spletne strani založnika).
• Primer:
  1. KRAJNC, Borut, Analyzing software with the complexity theory, revija: WSEAS transactions on systems, 2017
      Kategorija: 1.1.4.1 IV. skupina - ostale recenzirane revije; ŠTD:2, ŠTK:2; zadnje obdobje izvolitve
  

Izbrana najpomembnejša dela

V tabelo "IZBRANA NAJPOMEMBNEJŠA DELA" posameznih del ne vnašamo ročno, ampak se tabela samodejno polni tako, da pri določeni bibliografski enoti s klikom označimo potrditveno polje "Označeno kot pomembno delo".

Potrditveno polje "Označeno kot pomembno delo" se pojavi samo pri tistih bibliografskih enotah, ki imajo v sistemu COBISS.SI vnesenega enega izmed naslednjih tipov iz tipologije COBISS:

• 1.01 – izvirni znanstveni članek,
• 1.02 – pregledni znanstveni članek,
• 1.03 – kratki znanstveni prispevek,
• 2.01 – znanstvena monografija,
• 1.16 – samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji.

Pri umetniški dejavnosti je možno kot pomembna dela označiti tudi bibliografske enote s področja umetnosti.

V tabeli, pri posameznih izbranih najpomembnejših delih, lahko v stolpcu "Avtorstvo" z dvoklikom iz spustnega seznama "<Izberi>" določimo vlogo avtorja:

• prvo,
• vodilno,
• prvo (izjava),
• vodilno (izjava),
• nedoločeno (pomeni, da kandidat ni niti prvi niti vodilni avtor) ali
• deljeno (se uporabi le pri publikacijah, pri katerih ni mogoče opredeliti prvega in/ali vodilnega avtorstva).

Izbrano vlogo avtorja lahko naknadno popravimo (najprej izbrišemo s tipko za izbris (BACKSPACE), nato pa iz spustnega seznama izberemo drugo vlogo avtorja).

Vnos števila del in točk v tabelo

• Pri kategorijah, kjer števila del in točk ni možno določiti programsko, je pripisano "... ročni vnos števila del in točk v tabeli", podatki v stolpcih "Število del" in "Točke" pa so obarvani rdeče.
• Pri ročnem vnosu v tabeli je habilitacijski vlogi treba priložiti potrdilo o delu, ki ste ga točkovali ročno.
• V stolpce "Število del" se vpisujejo samo številke (znaki 0–9), drugih znakov ni možno vnesti.
• V stolpce "Točke" se lahko vpisujejo decimalna števila (znaki 0–9 in pika kot decimalni separator). Tudi če vnesemo celo število, dobi le-to ob potrditvi vnosa obliko decimalnega števila.
• Vnos potrdimo s tipko ENTER ali TAB (tipka TAB tudi prestavi kurzor na naslednje mesto v tabeli, kjer lahko vnašamo podatke) ali s klikom kjer koli v tabeli.
• Ob vsakem potrjenem vnosu se samodejno izračunajo seštevki (v osenčenih delih tabele), podatki pa se prenesejo tudi v "ZBIRNIK: DELA IN TOČKE".
• V vsaki vrstici tabele, ki se je glede na prvotno stanje spremenila, se pojavi zvezdica.
• V vseh stolpcih v tabeli ("Število del", "Točke") se ob premiku kazalca miške čez določeno vrednost, v okvirčku prikaže njena prvotna (inicialna) vrednost (t.j. vrednost pred morebitno ročno spremembo).

Vnos pri bibliografskih enotah

Podatke je možno spreminjati le pri tistih bibliografskih enotah, kjer so pri "ŠTD" in "ŠTK" omogočena vnosna polja (obarvana oranžno) ali ki vsebujejo potrditveno polje "Izključeno iz zadnjega obdobja izvolitve" ali "Vključeno v zadnje obdobje izvolitve" ali "Izločeno iz točkovanja" ali izbirno polje "Spremenjena kategorija". Če spremenimo kategorijo, je praviloma treba spremeniti tudi točke.

Sprememba bibliografske enote se izvede po naslednjem vrstnem redu:

• Sprememba kategorije


• Pri bibliografskih enotah, kjer programsko ni možno določiti ustrezne kategorije, lahko pri "Spremenjena kategorija" izberemo drugo kategorijo.
• V tabeli so pri vseh teh kategorijah število del in točke obarvane oranžno.
• Z dvoklikom na spustni seznam "<izberi>" se izpiše seznam možnih kategorij, med katerimi lahko izberemo ustreznejšo.
• Izbrana nova kategorija se izpiše oranžno.
• Izbrano kategorijo lahko pobrišemo s tipko za izbris (BACKSPACE).
• Seznam kategorij v spustnem seznamu je ponekod odvisen od izbrane fakultete.
• Ob spremembi se programsko popravijo ustrezni podatki v tabeli, in sicer v stolpcih "Število del/Zadnje obd. izvol." in "Točke/Zadnje obd. izvol.".
• V vsaki vrstici tabele, kjer se je število del ali točk glede na prvotno stanje spremenilo, se pojavi zvezdica.
• Če je bibliografska enota vključena v tabelo "IZBRANA NAJPOMEMBNEJŠA DELA", se ob spremembi kategorije pri bibliografski enoti kategorija spremeni tudi v stolpcu "Kategorizacija dela".


• Vnos ali sprememba točk pri "ŠTD" in "ŠTK"


• Pri bibliografskih enotah iz kategorij, kjer števila točk ni možno določiti programsko ali ste spremenili kategorijo dela, je treba ročno popraviti število točk pri "ŠTD" in "ŠTK" ("ŠTD" predstavlja okrajšavo za število točk na delo, "ŠTK" pa število točk na kandidata).
• V tabeli so pri teh kategorijah vrednosti v stolpcu Točke obarvane oranžno.
• Vpisujemo lahko cela ali decimalna števila (znaki 0–9 in pika kot decimalni separator), vnos pa je omejen na največ pet znakov.
• Vnos potrdimo s tipko ENTER ali TAB (tipka TAB tudi prestavi kurzor na naslednje mesto, kjer lahko vnašamo podatke) ali s klikom kjer koli izven vnosnega polja.
• Po vnosu ali spremembi se v začetku vrstice (pred "ŠTD") pojavi zvezdica.
• Vnos pri "ŠTD" ne vpliva na podatke v tabeli.
• Po vnosu "ŠTD" moramo ročno spremeniti tudi vrednost "ŠTK", ki jo izračunamo tako, da "ŠTD" delimo s številom avtorjev dela.
• Pri bibliografskih enotah, ki jim lahko spreminjamo vrednosti "ŠTD" in "ŠTK", je izpisana tudi prvotna (inicialna) vrednost "ŠTD" in "ŠTK".
• Ob vnosu ali spremembi pri "ŠTK" se točke prenesejo v tabelo samodejno, seštevki v stolpcih "Točke" se na novo preračunajo na vseh nivojih.
• V vsaki vrstici tabele, kjer se je število točk glede na prvotno stanje spremenilo, se pojavi zvezdica.
• Pri vsaki kategoriji je v tabeli opisano, največ koliko točk lahko dobi bibliografska enota. Vrednost ročno vpisanih točk pri "ŠTD"ne sme preseči tega števila.


• Vključitev ali izključitev bibliografskih enot za zadnje obdobje izvolitve


• Dela, ki so izšla v zadnjem obdobju izvolitve, je možno izključiti iz zadnjega obdobja izvolitve. To naredimo tako, da pri teh bibliografskih enotah s klikom označimo potrditveno polje "Izključeno iz zadnjega obdobja izvolitve".
• Dela, ki so izšla v letu pred začetnim letom zadnjega obdobja izvolitve, je možno vključiti v zadnje obdobje izvolitve (npr. kadar je leto 2010 začetno leto zadnjega obdobja izvolitve, lahko vključimo izbrano delo iz leta 2009). To naredimo tako, da označimo potrditveno polje "Vključeno v zadnje obdobje izvolitve".
• Ob spremembi se podatki v tabelo prenesejo samodejno, seštevki v stolpcih "Število del/Zadnje obd. izvol." in "Točke/Zadnje obd. izvol." se na novo preračunajo na vseh nivojih.
• V vsaki vrstici tabele, kjer se je število del ali točk glede na prvotno stanje spremenilo, se pojavi zvezdica.
• Če je bibliografska enota vključena v tabelo "IZBRANA NAJPOMEMBNEJŠA DELA", se sprememba obdobja izvolitve prikaže v stolpcu "Zadnje obd. izvol.".


• Izločitev iz točkovanja


• Izločitev iz točkovanja je možna pri vseh bibliografskih enotah. Uporabi se lahko v primerih, kadar delo ni relevantno za področje izvolitve ali kadar bi prišlo do večkratnega točkovanja istega dela (npr. če je bilo isto delo izdano večkrat).
• Izločitev iz točkovanja pri določeni bibliografski enoti v seznamu del razveljavi vse ostale akcije, vezane na to bibliografsko enoto.

Priporočeni spletni brskalniki

• Mozilla Firefox (prikaz/vnos/tiskanje/shranjevanje),
• Google Chrome (prikaz/vnos/tiskanje/shranjevanje).

Za pravilno delovanje mora biti omogočeno izvajanje jezika javascript (v novejših različicah je ta možnost ponavadi že samodejno vključena).
Če se izpis iz kakršnega koli razloga ne prikaže, ne deluje pravilno ali ni možno vnašati podatkov, svetujemo, da si naložite zadnjo verzijo spletnega brskalnika, ki ga uporabljate, ali pa uporabite drug brskalnik.

Shranjevanje

• Samodejno

Če je v spletnem brskalniku, ki ga uporabljate, vklopljena nastavitev za shranjevanje zgodovine (ponavadi je to privzeta nastavitev), se vneseni podatki samodejno shranjujejo na lokalni računalnik. Shranjevanje je vezano na ime datoteke html (npr. B20150701095447-00003.html). Datoteka je aktivna deset dni. Če za istega raziskovalca ponovno zaženete spletni izpis točkovnika, se bo ustvarila nova datoteka z drugim imenom in z inicialnimi vrednostmi (torej brez morebitnih ročnih sprememb, ki ste jih vnesli v katero od prejšnjih datotek). Vse vnesene spremembe se ohranijo samo pod pogojem, da ste datoteko zaprli in ponovno odprli v istem brskalniku. Vsak brskalnik ima namreč svojo podatkovno shrambo, ki ni vidna drugim brskalnikom.



• Ročno

Če želimo podatke shraniti trajno, datoteko ročno shranimo na lokalni računalnik. Izpis shranimo s kombinacijo tipk Ctrl + S, zatem izberemo mapo in način shranjevanja (Vrsta datoteke oz. pri angleškem brskalniku Save as type)):

• Mozilla Firefox ("Celotna spletna stran" oz. pri angleškem brskalniku "Web Page, complete (*.htm;*.html)"),
• Google Chrome ("Spletna stran, dokončano" oz. pri angleškem brskalniku "Webpage, Complete").

Pri tem se poleg osnovne datoteke html v posebno mapo z istim imenom shranijo še vse pripadajoče datoteke, potrebne za pravilno delovanje izpisa. Če je vklopljena nastavitev za shranjevanje zgodovine, se lahko v nadaljevanju urejanja shranjenega izpisa prav tako izvaja samodejno shranjevanje, kot je opisano v prejšnji točki.
Zaradi nepredvidljivega obnašanja spletnih brskalnikov priporočamo, da datoteko html odpirate z istim brskalnikom, s katerim je bila shranjena.

Tiskanje

Tiskanje omogočata spodaj navedena brskalnika. Za tiskanje ozadja in slik je treba izbrati ustrezno nastavitev. Ločeno je opisana za slovenski in angleški brskalnik:

• Mozilla Firefox
  Izberemo Natisni... / Nastavitve strani... / Oblika in možnosti / "Natisni ozadje (barve in slike)".
  Izberemo File / Page Setup / Format & Options / Options / "Print Background (colors & images)".
• Google Chrome
  Izberemo Natisni... / "Grafika v ozadju".
  Izberemo Print... / Options / "Background graphics".

Pri tiskanju se iz neznanih razlogov pojavljajo manjše pomanjkljivosti glede nekaterih oblikovnih elementov (obrobe in barva celic, dodatne črte v celicah ...).

Pošiljanje izpisa po elektronski pošti

Če želimo izpis poslati po elektronski pošti, ga je potrebno poslati kot arhivirano datoteko (npr. v formatu RAR ali ZIP) skupaj z vsemi podpornimi datotekami, ki so potrebne za pravilen prikaz obrazca pri naslovniku:

• Izpis shranimo na lokalni računalnik (gl. Shranjevanje). Pri tem nastane datoteka html in mapa z enakim imenom kot datoteka html, ki vsebuje podporne datoteke.
• Z ustreznim programom za arhiviranje iz datoteke html in podporne mape pripravimo arhivirano datoteko.
• Arhivirano datoteko pošljemo po elektronski pošti.

Če program za delo z elektronsko pošto ne dopušča pošiljanja in sprejemanja arhivskih datotek (npr. iz varnostnih razlogov), lahko za pošiljanje arhivskih datotek uporabite katero od shramb v oblaku (npr. Google Drive, Microsoft OneDrive itd.).

Neposredne povezave

Neposredno povezavo na stran, kjer lahko izbiramo parametre izpisa, pripravimo tako, da v URL-naslov za mstid vpišemo ustrezno 5-mestno šifro raziskovalca iz SICRIS-a.

Primer:
https://www.sicris.si/search/rsr_biblio_hab.aspx?lang=slv&mstid=05490&stat=unil

© IZUM, februar 2018