OZ 2011/4

NAGOVOR Pozdrav dr. Igorja Luk{i~a, ministra za {olstvo in {port Živimo v zahtevnem času, ko so na dnevnem redu temeljna vprašanja o tem, v katero smer naj krene človeštvo in s kakšnimi koncepti in vodili lahko navdušimo ljudi, da bi se aktivno spoprijeli z nakopičenimi problemi. Načini, cilji in vzorci obnašanja, po katerih smo delovali doslej, so se izkazali za napačne, ker so nas pripeljali do velikih kriz, ne samo v finančnem sistemu, ampak v mednarodnem sistemu delitve ustvarjenih dobrin sploh. In prav slednje je najbolj travmatično. Odgovori, ki se ponujajo, gredo v dve glavni smeri: • Prva smer pomeni ponavljanje in zaostrovanje vzrokov, ki so nas v krizo pripeljali. Uveljavljajo se strategije, da bi bili profiti še večji in da bi bilo bogastvo še bolj koncentrirano v rokah peščice. Za to naj bi zmanjšali javno porabo in še bolj razpršili in razkropili tisto, kar je ostalo od mehanizmov, ki utrjujejo skupnost. Še bolj naj bi zmanjšali stroške dela, kar pomeni znižanje plač. • Druga, nasprotna smer pomeni vrnitev k temu, kar se je utrjevalo po drugi svetovni vojni do leta 1975. Ohraniti je treba tisto, kar je najbolj žlahtnega v skupnosti. Graditi je treba na izkušnji, da vsak sam zase ne zmore veliko, da pa lahko nekaj doseže le v skupnosti. Zato je treba ljudi usposobiti, da bodo znali skupaj z drugimi postavljati cilje ter poiskati poti za njihovo uresničitev, izhajajoč iz načel humanizma. Mislim, da je dejavnost IZUM-a umeščena v to drugo rešitev in predstavlja močno orodje za boljšo povezanost. COBISS povečuje transparentnost in zagotavlja sproten vpogled v realne dosežke raziskovalcev in drugih ustvarjalcev, ki prispevajo k razvoju skupnosti in ponujajo svoje dosežke vsem ljudem. Razvidni so realni rezultati, ne pa neke namišljene in zgolj naslikane želje ter obljube. V tej vlogi se je COBISS dobro uveljavil in zato je bil IZUM priznan kot referenčni center UNESCO. O tem je nedavno sklepala konferenca UNESCO v Parizu, na kateri sem sodeloval. IZUM je dobil vrhunsko potrditev svojega delovanja. Na to smo lahko ponosni in s tega mesta izrekam vsem zaslužnim iskrene čestitke. Ko pa že govorim o konferenci UNESCO, bi rad v kontekstu prej omenjenih dveh usmeritev povedal še to, da mi je bilo v čast, da sem lahko ob tej priliki v imenu Slovenije glasoval za polnopravno članstvo Palestine v tej svetovni organizaciji. Ta odločitev je bila sprejeta pod giljotino, saj so ZDA že v devetdesetih letih sklenile, da ne bodo financirale mednarodnih organizacij, katerih članica je Palestina. Vseh 107 držav, ki so glasovale za članstvo Palestine, je torej vedelo, da bo UNESCO izgubil četrtino proračuna, ampak so vseeno podprle vključitev. To kaže, da svet ve, katera je prava pot in da se je treba odločiti po kriteriju pravičnosti, ne pa po kriteriju denarja. Prepričan sem, da bo konferenca COBISS 2011 prispevek v tej smeri pravičnejšega sveta, za kar se vam zahvaljujem in vam želim veliko uspeha. doi:10.3359/oz1104128