Organizacija znanja letnik 12, zvezek 4, 2007

doi:10.3359/oz0704274

COBISS 20 LET


S konferenco COBISS 2007 je sovpadala dvajsetletnica delovanja sistema COBISS. Temu je bila posvečena posebna proslava v veliki Turnerjevi dvorani Kongresnega centra Habakuk, ki jo je povezovala Vida Petrovčič, umetniško obogatitev pa je prispeval Lado Jakša z multimedijsko predstavo.

Na proslavi sta predsednik Upravnega odbora dr. Boris Kostanjevec in direktor IZUM-a mag. Tomaž Seljak podelila spominska priznanja posameznikom, ki so zunaj inštituta pomembno prispevali k uspešni uveljavitvi COBISS-a. Prejeli so ga:

DR. MELITA AMBROŽIČ

DR. RADO BOHINC

MAG. MARKO BONAČ

MARJAN BRAČKO

DR. FRANCI DEMŠAR

DR. DALI ¿ONLAGIĆ

JELENA ¿UROVIĆ

ŽAKLINA GJALEVSKA

DR. BRUNO HARTMAN

MAG. DRAGOTIN KARDOŠ

DR. BOŽIDAR MATIĆ

DR. DANE MELAVC

DR. STANE PEJOVNIK

SERGIJ PELHAN

FRANC POJBIČ

DR. SIGRID REINITZER

VESNA STEVANOVIĆ

MAG. LENART ŠETINC

MAG. MAJDA ŠIROK

MAJDA TOMAŽIČ

SRETEN UGRIČIĆ

MIRO VUKSANOVIĆ

DR. MATJAŽ ŽAUCER

V imenu nagrajencev je spregovoril dr. Franci Demšar.

Dr. Franci Demšar: Pogled "od zunaj" na vlogo COBISS ob 20-letnici

Naprošen sem bil, da spregovorim v imenu prejemnikov priznanj ob 20-letnici COBISS-a. Nalogo sem sprejel z iskrenim veseljem, saj sem že dolgo povezan s COBISS-om in je precej mojega opravljenega dela na področju organizacije raziskovalne dejavnosti zasnovanega na zaupanju v kakovost in koristnost tega informacijskega sistema. Vsi, ki smo danes prejeli častno priznanje ob 20-letnici COBISS-a, smo tega iskreno veseli, toda največje priznanje si zasluži COBISS sam za vse tisto, kar je novega vnesel v našo raziskovalno dejavnost.

Ob 10-letnici je bila priložnost, da sem se podrobneje seznanil z zasnovo, delovanjem in potencialom COBISS-a. Takrat je bila sprejeta na prvi pogled rutinska administrativna odločitev, da je za vse, ki s svojimi projekti kandidirajo na javna sredstva za raziskovalno dejavnost, obvezno vodenje osebnih bibliografij v COBISS-u. V resnici je bila to prelomna odločitev, ki je močno spremenila razvoj slovenske znanosti. Ne dvomim, da je vplivala tudi na delovanje večine knjižnic, saj je sprotnost in natančnost spremljanja znanstvenih objav zelo pomembno vplivala na proračune raziskovalnih organizacij, kar je zaostrilo kritičen odnos do knjižničarskega dela, toda obenem dvignilo ugled knjižnic.

Takrat se je število vnesenih zapisov v bibliografije raziskovalcev podeseterilo, s čimer smo zajeli domala vso sprotno produkcijo in s tem izjemno izboljšali preglednost raziskovalne dejavnosti. Pozitivni učinki tega premika so zelo številni, če začnem pri najbolj elementarnem, da so namreč davkoplačevalci dobili celovit vpogled v rezultate znanosti, ki se napaja iz proračuna. Tudi to je doprineslo k temu, da v Sloveniji ni prišlo do radikalnega osipa sredstev za znanost kot v vseh drugih tranzicijskih državah. Omogočeno je bilo boljše primerjanje med raziskovalnimi organizacijami in raziskovalnimi področji, pa tudi v mednarodnih okvirih. Lahko smo dokazali, da naša znanost nekaj pomeni. Če so potencialni uporabniki hoteli, so lahko izkoristili COBISS-ove kataloge za pridobivanje informacij o znanju, ki so ga potrebovali za svojo dejavnost in ki je na prostem trgu neznansko drago. Svoj ekspertni potencial smo učinkovito predstavili tudi v EU, kar ni bilo brez pozitivnega vpliva na naše partnersko vključevanje v Eureko in okvirne programe.

Posebej zanimiva in pomembna pa je posledica, ki je postala po nekaj letih povsem očitna, da se je več kot podvojilo tudi število objav naših znanstvenikov v najpomembnejših mednarodnih indeksiranih znanstvenih revijah. To pomeni, da večja količina znanstvenih objav prinaša tudi njihovo višjo kakovost, potrjeno z mednarodnimi recenzijami. Pri tem se je izkazalo še to, da je COBISS zelo zmogljiv in fleksibilen program, ki ga je mogoče odlično nadgrajevati in prilagajati za vse bolj kompleksne obdelave in interaktivnost z najpomembnejšimi informacijskimi sistemi na področju znanosti, kakršen je npr. Web of Science.

Kjer koli nastopamo s pregledi naše raziskovalne dejavnosti, ki temeljijo na COBISS-u, vzbujamo nedeljeno začudenje in zanimanje, pa tudi zavist, saj praktično ni države, ki bi tako sprotno in celovito informacijsko spremljala svojo raziskovalno dejavnost. Posebno pozornost vzbuja racionalnost organizacijskega pristopa, saj dodano vrednost COBISS-a nastaja kot plod redne dejavnosti vseh knjižnic, ki so povezane v enoten sistem. To je dosežek, ki ga resnično lahko priporočamo drugim državam in ne dvomim, da ga bodo znale ceniti.

COBISS je izrazit primer interdisciplinarnega pristopa, zato je naletel tudi na nerazumevanje v tipičnih disciplinarnih okoljih. Pred desetletjem sem sam preizkusil, kako težko je bilo ljudi prepričati v smotrnost takšnega celovitega informacijskega sistema. Interdisciplinarnost je tudi še danes osovražena, čeprav je popolnoma jasno, da v sodobni znanosti prav ta prinaša uspehe. Zato ima IZUM še zmeraj težave, ker njegova dejavnost sega v več resorjev. S projektom COBISS.Net se zelo uspešno uveljavlja na področju, ki narekuje še dodatno usklajevanje z Ministrstvom za zunanje zadeve in z Ministrstvom za obrambo, pri čemer je IZUM več kot uspešen. Menim, da so te nove razsežnosti COBISS-a za Slovenijo zelo pomembne in vredne odločne vladne podpore.

Ob izrekanju čestitk in dobrih želja ob 20-letnici COBISS-a me prevevata dve čustvi, ki ju bom odkrito priznal: čustvo velikega in iskrenega občudovanja doseženih uspehov in čustvo male zelene zavisti ob očitni odličnosti.

"Hišna" prireditev ob 20-letnici COBISS-a je bila 21. decembra, ko sta v glasbenem programu nastopila Dada Kladenik in Marko Zaletelj in ko sta direktor IZUM-a mag. Tomaž Seljak ter dolgoletna predsednica Mednarodnega programskega odbora konferenc COBISS dr. Sigrid Reinitzer podelila spominska priznanja naslednjim sodelavcem IZUM-a:

MAG. VOJKO AMBROŽIČ

TADEJA BREŠAR

MAG. GORDANA BUDIMIR

MAG. MATJAŽ CIGROVSKI

LIDIJA CURK

MAG. MITJA DEBELJAK

DUŠAN HANŽUREJ

MIROSLAV KOLARIČ

BOJANA LEŠNIK

SAŠA MARINKOVIĆ

JOŽE MESARIČ

DENIS RAKUŠA

JANA REČNIK

ANKA ROGINA

TONE SAVINC

ANDREJ SENICA

MAG. PERO ŠOBOT

ROBERT VEHOVEC

MATJAŽ ZALOKAR

JANKO ŽIGART

Proslavo je pospremil s svojim govorom mag. Tomaž Seljak, direktor IZUM-a.

Mag. Tomaž Seljak: S skupnim delom do 20-letnice COBISS-a

Drage sodelavke in sodelavci!

Na proslavi v okviru konference COBISS 2007 smo najavili, da bo sledil še drugi del praznovanja okrogle obletnice, na katerem se bomo zahvalili ljudem, ki so najbolj neposredno in vsak dan povezani z razvojem in delovanjem COBISS-a. In tako smo "spet doma", kot bi rekel Mario Galunič, vendar mi dovolite, da najprej z velikim veseljem v naši sredi pozdravim dr. Sigrid Reinitzer, dolgoletno članico našega Strokovnga sveta inštituta in predsednico Mednarodnega programskega odbora konferenc COBISS, ki nas je počastila s svojo prisotnostjo.

Svoj nagovor bom začel z besedami, ki jih je na tem mestu 10. decembra 1997 na proslavi desete obletnice COBISS-a izgovoril takratni državni sekretar za znanost dr. Franci Demšar:

"Vlada samostojne Slovenije je hitro dojela dalekosežnost projekta, ki ga je zastavila mlada in prodorna mariborska ekipa informacijskih strokovnjakov, zato obletnico delovanja enega največjih online informacijskih sistemov v državi štejemo za naš skupni uspeh. Je tudi eden od dokazov, da Slovenija vendarle ni obrnjena zgolj nazaj, ampak zelo praktično soustvarja globalno informacijsko družbo jutrišnjega sveta. Jasno je, da danes praznuje predvsem IZUM /.../ ekipa, ki je dovolj mlada in zagnana, a obenem dovolj izkušena in trmasta, da lahko zastavi in izpelje projekt, ki zahteva močno vero v prihodnost, vendar tudi popolnoma realne predstave o današnjih pogojih /.../. Prepričan sem, da je IZUM najboljše zagotovilo, da ob nadaljnji podpori slovenske vlade, ne bomo več izgubili koraka s konkurenco, ampak da bomo – nasprotno – komu v Evropi tudi pomagali s svojim znanjem in izkušnjami."

Dr. Demšar je imel še kako prav glede zagnanosti in trme, saj nam je bilo oboje v zadnjih desetih letih zelo potrebno. Zunanji pritiski na IZUM, ki se ni podrejal centralističnim predstavam o knjižničarstvu, so bili izredno grobi. Dan za dnem smo se morali boriti za obstoj in za priznanje našega prispevka pri vzpostavljanju sodobne informacijske infrastrukture raziskovalne, izobraževalne in kulturne sfere v Sloveniji. Naše dosežke so si pripisovali drugi ter se z njimi hvalili doma in na tujem. "COBISS" je bila dolgo časa med knjižničarji tako rekoč prepovedana beseda in pomembni knjižničarski funkcionarji so govorili okoli, da ga je treba opustiti in kupiti nekaj drugega. Hrvati so to celo verjeli in zato že tretjič plačali velike denarje za sisteme, ki še zmeraj ne delujejo.

Čeprav si danes v Sloveniji nihče ne zna več predstavljati knjižnice brez COBISS-a, smo šele pred nekaj leti z velikimi napori dosegli, da je COBISS priznan tudi v zakonu o knjižničarstvu.

COBISS je postal opazen na svetovnem prizorišču knjižnične informatike, ko je prestopil slovenske meje in so ga sprejele druge države. To se zdi danes enostaven korak, a naj vas spomnim, da smo le nekaj dni po naši proslavi desete obletnice, decembra leta 1997 pri Županji na splavu prestopili naraslo Savo ter se po "koridorju smrti" prebili do Tuzle, ki je bila nekakšna preizkusna točka naše vrnitve na Balkan. Nikjer ni bilo enostavno in naša mednarodna uveljavitev je povezana z velikimi tveganji ter vztrajnostjo. Če bi šlo brez tega, mi lahko verjamete, bi nas že zdavnaj izrinila ameriška podjetja, ki so pokupila in zbrisala vse druge evropske hiše na področju knjižnične informatike, med drugim tudi znamenito nizozemsko Pico, s katero smo ob deseti obletnici še zelo prijateljsko sodelovali in nam je poslala čestitko.

Ne le širitev, tudi posodobitev COBISS-a je bila strateškega pomena za njegov obstoj. Zato smo v njegovo drugo desetletje vstopili z odločitvijo za razvoj novega programskega okolja COBISS3. Istočasno z nami je na to pot stopila večina največjih podjetij na našem področju in mnogih ni več, ker niso bila dorasla razvojnim izzivom. Naj vas v zvezi s tem spomnim, kaj smo še do nedavnega doživljali pri nas doma: isti ljudje, ki so nas neusmiljeno napadali, zakaj je sploh potreben razvoj COBISS3, so nas istočasno ostro kritizirali, da COBISS3 zamuja. Pa naj razume, kdor more?

Navedel sem le nekaj kritičnih situacij, ki so ogrožale IZUM v preteklem desetletju. Odločilna za naš obstoj in razvoj je bila notranja trdnost, temelječa na medsebojnem zaupanju in prepričanju v pravilnost zastavljene poti. Žal pa smo morali doživeti poizkuse spodkopavanja tudi na tej najobčutljivejši točki. Upam, da ni danes nikogar več, ki ni dojel, da je šlo takrat za obstoj inštituta. S tem so se igračkali ljudje, ki so se odločili oditi, še prej pa v izjemno občutljivih razmerah, polnih zahtevnih razvojnih izzivov, povzročiti maksimalno zmedo in zasejati nezaupanje do vodstva. Res dobro premišljen recept za uničenje IZUM-a. Če bi jim uspelo, danes ne bi praznovali 20-letnice COBISS-a!

Po zaslugi uspešnega razvoja in širitve COBISS-a je IZUM danes upoštevan mednarodni dejavnik v knjižnični informatiki. Še bodo potrebni napori, da bomo o tem prepričali vse ključne dejavnike v Sloveniji in Evropski uniji, a vsak dan je bolje in zmeraj manj je tistih, ki nas ne upoštevajo. Še bolj pomembno pa je, da smo o svoji pomembni vlogi prepričani tudi mi, ki v tej hiši delamo. Gre za veliko profesionalno odgovornost, ki se je moramo zavedati prav vsi do zadnjega. Le tako bomo kos velikim pričakovanjem do COBISS-a, ki jih glede knjižnične informacijske podpore gojijo v petih, kmalu pa šestih ali sedmih državah z več kot 30 milijoni prebivalcev. Vedeti moramo, da postajamo soodgovorni za uspešnost njihove raziskovalne dejavnosti, za kakovost njihovih šol in univerz, za njihovo prepoznavnost na kulturnem zemljevidu sveta, za medkulturni dialog, ki je v tej regiji še posebej usoden, kot smo ugotovili na letošnji konferenci. Mi jim kažemo tudi pot v informacijsko družbo in jim pomagamo, da se izkopljejo iz informacijske revščine. Hočem poudariti, da IZUM ni kar neka vsakdanja služba, ampak smo institucija s pomembnim poslanstvom, ki ga lahko uspešno izpolnjujemo le, če se ga vsi zavedamo. Vsi moramo razumeti razvojno strategijo hiše in jo manifestirati pri vseh naših stikih navzven. Biti moramo uglašen in uigran orkester, v katerem se vsak trudi svoj del partiture odigrati na najvišji profesionalni ravni.

Jubilej COBISS-a je priložnost, da izrečemo besedo zahvale tistim, ki so si še posebej prizadevali za naš skupni uspeh. Izbrancem se bomo v nadaljevanju proslave posebej posvetili, meni pa dovolite, da sklenem svoj nagovor z zahvalo prav vsem, ki prispevate svoje sposobnosti, voljo in energijo za uresničevanje naših skupnih ciljev in programov. Bodite ponosni, da ste IZUM-ovci in ne skrivajte tega ponosa v javnosti!

Čestitam vam ob 20-letnici COBISS-a!


Copyright © 2002 IZUM. Vse pravice pridržane.