OZ 2005/2

88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 Od 11. do 13. aprila 2005 je v Edinburghu potekala 28. mednarodna konferenca UKSG (United Kingdom Serials Group), ki se je je udeležilo približno 500 udeležencev iz 15 držav. Organizirana je bila v edinburškem konferenč- nem centru Heriot-Watt University, kjer so poleg pred- stavitev referatov potekale tudi delavnice in razstavljalske aktivnosti [1, 2, 3]. Odmori med predavanji so bili name- njeni obisku razstavnih panojev, kjer so bili najvidnejši: Swets Information Services, Emerald, EBSCO, Elsevier, ProQuest, Ingenta, Springer, Wiley, OCLC/PICA, SAGE Publications. UKSG je neprofitna mednarodna organizacija, ki vklju- čuje okrog 600 knjižnic, založnikov in agregatorjev serij- skih publikacij (tretjina jih je iz tujine). Ustanovili so jo za vzpodbujanje izmenjave informacij o serijskih publi- kacijah v tiskani in elektronski obliki [4]. Vsebinski sklopi letošnje konference so bili: primerjava modelov prostega dostopa ( open access ) s komercialnim založništvom; velike konzorcialne pogodbe in njihove alternative; statistike uporabe; virtualna učna okolja in prihodnost serijskih publikacij. Uvodno predavanje Does more access mean less library? je imel Simon Mays-Smith (Credit Suisse First Boston), ki je izpostavil razloge, zakaj se finančni trgi zanimajo za knjižnični proračun in znanstvene založnike, ki so med največjimi evropskimi delničarji. Nizek knjižnični prora- čun trenutno omejuje raziskovalne aktivnosti akademskih institucij. Univerze poskušajo rešiti ta problem na treh področjih, in sicer z odprtimi arhivi ( open archives ), mo- deli prostega dostopa z avtorjevim plačilom ( author-pays open access model ) in razdorom konzorcialnih pogodb ( unbundling big deals ). Nato je pojasnil, zakaj ne bo nobena od teh opcij rešila trenutne krize pri investicijah elektronskih virov. Model neomejenega dostopa do član- kov bo npr. zmanjšal letni dohodek avtorjev do 6,5 %, takšen model pa tudi ne upošteva korporacijskih investicij iz sektorjev, kot je npr. farmacevtska industrija. Izpostavil je tudi statistiko uporabe elektronskih publikacij, ki kaže, da je sklenitev velikih konzorcialnih pogodb za določene institucije še vedno ugodnejša. V nadaljevanju je Derk Haank (Springer Science + Bu- siness Media) v svojem prispevku Commercial scholarly publishing in the world of open access [5] predstavil trenutno stanje komercialnega založništva v luči novih poslovnih modelov in spremenjenih tehnologij. Strinjal se je, da je model prostega dostopa z avtorjevim plačilom možen, predvsem zaradi strukture stroškov elektron- skih publikacij. Takšen model je primeren za vseh 1400 Springerjevih revij. Prihodek, ki ga dobi Springer z na- ročninami, se bo še naprej uporabljal za plačilo dostopa do člankov, ki v osnovi niso v modelu prostega dostopa. Cena naročnine na revijo se nato v odvisnosti od stopnje prostega dostopa prilagaja letno. Vsekakor pa zahteva model prostega dostopa spremembe tudi v knjižničnem proračunu. Maggie Jones (Digital Preservation Coalition) je v preda- vanju z naslovom Digital preservation projects and servi- ces predstavila projekte s področja elektronskih serijskih publikacij: • LOCKSS (Lots of Copies Keep Stuff Safe) z izdelavo kopij zagotavlja nenehen dostop do vsebine serijskih publikacij v elektronski obliki. Programsko opremo LOCKSS uporablja 80 knjižnic in več kot 60 založni- kov [6]. • E-Archive (Ithaka) razvija infrastrukturo za zaščito vsebine elektronskih revij [7]. Založniki prispevajo članarino v odvisnosti od števila elektronskih revij, ki jih izdajajo, knjižnice pa članarino glede na velikost institucije. • BioMed Central Open Repository je servis, ki upo- rablja programsko opremo DSpace s tremi stopnjami arhiviranja (5 GB, 10 GB ali 50 GB) [8]. • eSPIDA (an Effective Strategic Model for the Pre- servation and Disposal of Institutional Assets) razvija model s pripadajočimi razmerji, vlogami, odgovor- nostmi, stroški, prednostmi in nevarnostmi pri digital- ni zaščiti [9]. • LIFE (Lifecycle Information for E-literature) je pro- jekt, ki temelji na raziskavi metodologij glede stro- škov uporabe v življenjskem ciklu elektronskih revij in uporabi metodologije na izbranih vsebinah v Uni- versity College London in British Library [10]. 28. MEDNARODNA KONFERENCA UKSG

RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5