OZ 2004/4

166 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 mom”. Ocenjujem, da naša rešitev s Ciljno-raziskovalnim programom (CRP) ne daje rezultatov, ki bi bili primerljivi z delovanjem inovacijskih sistemov. Koncept nacionalnega inovacijskega sistema bo terjal še veliko razmislekov in razprav, kar pa ni potrebno glede nacionalnega informacijskega sistema, preko katerega se prezentira slovenska znanost in ki je prvi pogoj sleherne- ga prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso. Imamo po- membno prednost, ker smo tradicionalni knjižnični sistem začeli že pred 20-timi leti nadgrajevati z informacijsko tehnologijo in na ta način dosegamo povsem novo kvali- teto podpore znanju. S tega stališča ocenjujemo, da je bila ustanovitev IZUM-a in ARNES-a kot javnih infrastruk- turnih zavodov ena od najbolj dolgoročnih potez vladne raziskovalne politike v samostojni Sloveniji. V. COBISS je danes v Sloveniji uveljavljen informacijski sistem. Kdor ga ne pozna, se je obtožil hude ignoran�- ce. V strokovnem svetu se vé za slovenski COBISS in o njem prevladuje dobro mnenje. Tudi tisti, ki ga sicer redno uporabljajo, pa nimajo določene predstave, da gre za proizvod slovenske informacijske industrije in da izza njegovih obširnih podatkovnih baz stoji tisoč visoko usposobljenih bibliotekarjev in infomatikov. V vseh po- gledih – tako glede tehnološke zahtevnosti, programskih in organizacijskih rešitev kot glede vsebine ponujenih bibliografskih informacij gre za velik dosežek slovenske pameti. Vem, da to vzpodbudno sliko kazijo tudi občasni ali tudi že kar kronični nesporazumi. Ne bom se ustavljal ob vprašanju univerzalnosti COBISS-a, ker vprašanje njego- vega uvajanja v šolske knjižnice ni moja domena, jasno pa je, da je treba mlade ljudi čim prej naučiti, kako ga uporabljati, in se mi zdi obotavljanje šolskih oblasti ne- razumljivo. Je pa moja obveza, da se dotaknem povezave COBISS-a in recenzijskega sistema v znanosti. Hud ne- sporazum je, če nezadovoljstvo z ocenjevanjem dosežkov raziskovalne dejavnosti prevalimo na COBISS. Njegova funkcija je, da nam v okviru mednarodnih standardov in tipologij omogoča vpogled v kompletno znanstveno produkcijo. Mislim, da smo glede tega v prednosti pred komer koli v EU in da je naša Bibliografija raziskovalcev izjemna baza podatkov. Kaj pa znamo na njeni podlagi ugotoviti, ali znamo določati prioritete, sankcionirati in nagrajevati itd., pa je drugo vprašanje. V COBISS-u lahko predvsem iščemo jamstvo, da o znanosti ne bomo več govorili na pamet ali brez podatkov arbitrirali o fi- nanciranju. Za nesporazum štejem tudi organizacijske posege, ki ovi- rajo ali celo preprečujejo sinergijo informacijskega siste- ma znanosti in treba je zagotoviti, da specializirane orga- nizacije na tem področju delujejo skladno z IZUM-om pri gradnji in ponudbi podatkovnih baz. Najbolj usodno pa je, če ne razumemo, da je COBISS informacijski sistem v stalnem razvoju, ker od njega uporabniki pričakujejo ved- no več, ker je svetovni razvoj na tem področju vse hitrejši in so zato potrebna vedno večja vlaganja, da zdržimo v neizprosni tekmi. Pri vsem tem pa ne gre za preživetje IZUM-a, ampak za preživetje vseh tistih naših okolij, kjer se kreira, hrani, prenaša in uporablja znanje. Za vse to pa je nujno potrebna razvejana in sodobna informacijska infrastruktura, ki raste iz IZUM-a in se napaja z zapisi v stotinah knjižnic in informacijskih centrih. Ob koncu čestitam ekipi IZUM-a ob 20-letnici konti- nuiranega in uspešnega dela pri razvoju in vzdrževanju knjižničnega informacijskega sistema. Enako dobre rezultate kot Sloveniji zaželim tudi COBISS-u v drugih državah, ki jim pošteno zatrjujem, da so si izbrale odličen sistem. Organizatorju izrekam pohvalo za evropsko zasnovo kon- ference COBISS 2004, želim uspešno delo, vsem gostom pa dobro počutje v Slovenji. Franci Demšar: PODATKI V ZNANOSTI IN O ZNANOSTI

RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5