Organizacija znanja letnik 8, zvezek 3, 2003

DOI:10.3359/oz0303122

KAKOVOST PO ISO 9001:2000

Metka Bakan Toplak

Alojz Urbajs

Institut informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, kontaktni naslov: metka.b-toplak@izum.si, alojz.urbajs@izum.si


Kazalo

UVOD
POJEM KAKOVOSTI
Kaj je kakovost?
Razvoj kakovosti
STANDARD ISO 9001: 2000
Kronologija razvoja standardov serije ISO 9000
Predstavitev standarda ISO 9001:2000 
Prednosti standarda  ISO 9001:2000
Slovenski standardi skupine ISO
Pridobitev certifikata kakovosti
ZAKLJUČEK
Reference

IZVLEČEK

S hitrim tehnološkim razvojem ter vse večjimi zahtevami po kakovosti so se razvijali tudi standardi za obvladovanje sistemov kakovosti. Eni izmed takšnih so standardi družine ISO. Tudi v Sloveniji se vse več organizacij odloča za vzpostavitev sistema kakovosti po ISO 9000 ter pridobitev certifikata. S pametno politiko izvajanja procesa vodenja sistema kakovosti lahko organizacija dosega številne prednosti, kot so: preglednejša organiziranost poslovanja, preglednost poslovnih procesov, dokumentiranost postopkov z odgovornostmi in pristojnostmi, izboljšanje notranje komunikacije, posredno pa tudi večja kakovost storitev in proizvodov, zadovoljstvo odjemalcev ter lažji dostop do globalnega tržišča.

ABSTRACT

Rapid technological development and increasing quality requirements have been accompanied by the development of quality control standards, including the ISO family of standards. In Slovenia, as elsewhere, an increasing number of organisations are deciding to establish a quality system in accordance with ISO 9000 and to obtain the certificate. A wise policy for quality system management can have numerous advantages, e.g.: a more transparent organisation of operations, transparency of business processes, documentation of procedures with responsibilities and authorities, improved internal communication, and, directly, also improved quality of products and services, customer satisfaction and better access to the global market.

KLJUČNE BESEDE

kakovost; standardi; organizacija; sistem za vodenje kakovosti; proces; postopek; dokument; sistem vodenja; certifikat

KEY WORDS

quality; standards; organisation; quality management system; process; procedure; document; management system; certificate

UVOD

Celotna Evropa hiti s sprejemanjem standardov, uvajanjem sistema kakovosti, ki je eden temeljnih postavk poslovanja v Evropski uniji. Zahteve po kakovosti namreč niso bile še nikoli tako velike kot danes.

Namen tega prispevka je predstavitev osnovnih pojmov s področja kakovosti. Opisan je pojem kakovosti ter zgodovina razvoja kakovosti. Na kratko je opisan tudi standard ISO 9001:2000, njegove prednosti, kronologija razvoja standardov, iz katerega je izšel ISO, slovenski standard ter pridobitev certifikata kakovosti.

Za pridobitev certifikata kakovosti si prizadevamo tudi v IZUM-u. Projekt vzpostavitve sistema vodenja kakovosti je še v teku, njegov cilj pa je vzpostaviti organizacijsko in metodološko infrastrukturo za učinkovito izvajanje delovnega procesa skladno s standardom ISO 9001:2000.[1]

POJEM KAKOVOSTI

Kaj je kakovost?

V literaturi najdemo veliko definicij, ki opredeljujejo pojem kakovosti. Definicij kakovosti je toliko, kolikor je avtorjev, ki so se ukvarjali z reševanjem tega problema. Vse definicije so več ali manj usmerjene na rezultate (izdelke) dela oziroma na rezultate procesov, ki so namenjeni izpolnjevanju in zadovoljevanju potreb uporabnikov. Najbolj uporabljena definicija v praksi je opredeljena v standardu ISO 9000: Sistemi vodenja kakovosti – Osnove in slovar: "Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve."[2]

Uvajanje zagotavljanja kakovosti obsega ukrepe za izboljšanje kakovosti na vseh področjih poslovanja. Cilji, ki jih želimo doseči, pa so:

  • uvedba evropskih standardov poslovanja,

  • visoka organizacijska, kadrovska in tehnična usposobljenost organizacije,

  • izpolnitev ali preseganje zahtev, potreb in pričakovanj stranke,

  • permanentno izobraževanje, usposabljanje in motiviranje osebja na vseh nivojih,

  • vzpodbujanje vrednot, kot so skrb za kupca in sodelavce, pripadnost organizaciji, timsko delo in fleksibilnost,

  • optimiranje stroškov poslovanja.

Nenehno izboljševanje sistema kakovosti dosegamo s sistematičnim in pravočasnim ciljnim planiranjem vseh aktivnosti, izvajanjem planiranih aktivnosti, preverjanjem učinkovitosti ter izvajanjem korektivnih in preventivnih ukrepov.

Z učinkovitim izvajanjem sistema kakovosti zagotavljamo, da bodo vse zahteve naročnikov, zakonov, predpisov, standardov in nas samih izpolnjene in s tem izvedene storitve, ki bodo ustrezale postavljenim zahtevam.

Pomembno je, da že na začetku izpostavimo nekaj prednosti, ki jih lahko pričakujemo z uvajanjem sistema vodenja kakovosti. Med prednostmi lahko izpostavimo:

  • uvajanje optimalne organizacije poslovanja,

  • ureditev notranjega poslovanja v organizaciji,

  • pregledno organiziranost,

  • preglednost poslovnega procesa,

  • vzpostavitev reda oziroma pravil obnašanja,

  • opredelitev pristojnosti in odgovornosti,

  • dobro podlago za sistematizacijo in opis delovnih mest,

  • izboljšanje notranjih komunikacij,

  • podlago za usposabljanje,

  • ohranjanje znanja pri kadrovskih spremembah,

  • dvig zavesti zaposlenih o kakovosti,

  • doseganje skladnosti z zahtevami in pričakovanji odjemalcev in izboljševanje kakovosti,

  • lažji vstop na globalno tržišče.

Razvoj kakovosti

Začetki razvoja standardov kakovosti segajo daleč nazaj v zgodovino. Že okrog leta 1900, ko se pojavijo začetki delitve dela ter industrijska proizvodnja, se oblikujejo prve službe kontrole kakovosti. Pred drugo svetovno vojno se začno pri velikoserijski proizvodnji uporabljati statistične metode za ugotavljanje napak, po drugi svetovni vojni pa že metode za preprečevanje napak. V 60-ih letih se začne odgovornost za kakovost prenašati še na druge službe v podjetju. Skrb za kakovost se prenese na vse zaposlene. Začenja se obdobje integralne kontrole kakovosti.

Pojavijo se prvi državni in mednarodni standardi, ki formalno določijo, kdo vse mora sodelovati pri zagotavljanju kakovosti in katere naloge se morajo izpeljati v zvezi z zagotavljanjem kakovosti. Razvoj pa je v zadnjem desetletju dosegel celovito obvladovanje kakovosti (Total Quality Management – TQM). To je način stalnega izboljševanja dela na vsakem nivoju in vsakem funkcionalnem področju organizacije.[3]

STANDARD ISO 9001: 2000

Kronologija razvoja standardov serije ISO 9000

V tabeli je naštetih nekaj mejnikov v razvoju standardov.[3]

Opisi razvoja v zadnjih dveh desetletjih zajemajo razvoj tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji.

Tabela 1. Mejniki v razvoju standardov

Leto

Opis

1979

BS 5750 – Prvi veljavni državni standardi na področju sistemov kakovosti v svetu.

1987

ISO 9000 – Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) objavlja prvo izdajo serije standardov ISO 9000 (prilagojeni in izboljšani BS 5750 – osnova za ISO 9000).

1987

V Jugoslaviji je narejen prvi prevod ISO 9000 v JUS A.K0.010-14 (vključuje elemente samoupravljanja).

junij 1989

Prvi prevod ISO 9000 v slovenskem jeziku – čista kopija (ISKRA STANDARD).

marec 1992

Marca leta 1992 je bil v okviru USM ustanovljen tehnični odbor USM/TC QAS Zagotavljanje kakovosti.

december 1993

Prva izdaja serije SLS ISO 9000.

1994

Druga izdaja – ISO objavlja dopolnjeno drugo izdajo serije standardov ISO 9000.

april 1995

Predelana in usklajena druga slovenska izdaja serije standardov SIST ISO 9000.

junij 1996

V juniju 1996 je delo odbora USM/TC QAS Zagotavljanje kakovosti prevzel in nadaljeval tehnični odbor USM/TC VZK Vodenje in zagotavljanje kakovosti.

novembra 2000

SIST ISO 9001 Prenovljena tretja izdaja standarda ISO 9001.

Predstavitev standarda ISO 9001:2000 

ISO (International Organization for Standardization) je mednarodna organizacija za standardizacijo. ISO prostovoljno razvija tehnične standarde za vse tipe poslovnih operacij.

ISO je mreža nacionalnih institutov za standardizacijo v 147 državah s centralnim sekretariatom v Ženevi, ki koordinira sistem (vsaka država vanj delegira enega člana).

ISO razvija standarde glede na potrebe tržišča. Delo opravljajo eksperti, ki izhajajo iz industrijskega, poslovnega in tehničnega sektorja, ki sami povprašujejo po standardih in jih redno uporabljajo. Ti eksperti sodelujejo še z drugimi znanstveniki, vladnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in testnimi laboratoriji.[4]

Standard ISO 9001:2000 izhaja iz odnosa odjemalec (kupec) – organizacija (prodajalec) in nam podaja zahteve za tiste aktivnosti, ki jih mora organizacija izvajati, da bi zanesljivo izpolnila potrebe in zahteve odjemalcev za proizvod ali storitev. Cilj je izboljšati zadovoljstvo odjemalcev z učinkovito uporabo sistema vodenja kakovosti.

Standard nam torej ponuja in nas sili k novem poslovnem razmišljanju, ki temelji na vodljivosti sistema in uporabi načela planiraj-stori-preveri-ukrepaj (PDCA) ter procesnega pristopa.[5]

Zamenjava na postopku temelječe dejavnosti s procesnim pristopom je organizacijam omogočila, da neposredneje povezujejo svoje poslovne cilje s poslovno uspešnostjo. Prenovljeni standard se ne omejuje samo na znana določila serije ISO 9000, temveč le-ta razširja, saj razume organizacijo kot vrsto med seboj delujočih procesov, katerih rezultat so izdelki in storitve, ki jih odjemalci kupujejo.

SIST ISO 9001:2000 tako sestavljajo naslednji glavni deli:

  • Sistem vodenja kakovosti

    Organizacija mora najprej opredeliti, kateri so njeni procesi, kako ti medsebojno delujejo, kateri viri so potrebni, da nastane izdelek, ter kako bo procese merila in izboljševala. Nato pa mora skupaj s poslovnikom kakovosti in nadzorom zapisov vzpostaviti še sistem za obvladovanje dokumentacije.

  • Odgovornost vodstva

    Najvišje vodstvo v organizaciji se mora dobro zavedati tega pomembnega dela standarda. Vodstvo je namreč odgovorno za določanje politike in ciljev ter za pregled sistemov, hkrati pa tudi za obveščanje o učinkovitosti sistema znotraj organizacije.

  • Vodenje virov

    Novi standard daje več poudarka virom, ki si jih mora organizacija zagotoviti, da bo odjemalec dobil, kar je bilo dogovorjeno. Sem ne spadajo samo ljudje, temveč tudi fizični viri, kot so oprema, prostori in vse potrebne pomožne storitve.

  • Realizacija proizvoda

    Ta del sestavljajo procesi, ki so potrebni za izvedbo izdelka oziroma storitve. K takim procesom spadajo dejavnosti, kot je sprejemanje navodil od odjemalcev, snovanje in razvoj proizvodov, nabava materiala in storitev ter dobava izdelkov in posredovanje storitev.

  • Merjenje, analize in izboljševanje

    Nadzorovanje in merjenje proizvodov, procesov, zadovoljstva odjemalcev in sistema vodenja ter zagotavljanje stalnega izboljševanja sistema so bistveni za vodenje sistema.[6]

Prednosti standarda  ISO 9001:2000

Izvajati sistem vodenja kakovosti pomeni sistematično izvajati različne aktivnosti, kot na primer:

  • določiti politiko in cilje kakovosti,

  • identificirati in določiti ključne procese za doseganje ciljev,

  • določiti in uporabiti merila za ocenjevanje uspešnosti procesov glede na cilj,

  • iskati priložnosti za izboljševanje uspešnosti, učinkovitosti in poenostavitev procesov,

  • določiti metode za preprečevanje napak, zmanjševati neskladnosti in zmanjševati delo in stroške zaradi napak,

  • nadzorovati učinkovitost izboljšav,

  • ocenjevati rezultate glede na planirane rezultate.

Standard pa poudarja še nekaj, in sicer usmerjenost organizacije k odjemalcu in objektivni pristop vodstva k odločanju. Če hoče organizacija pridobiti zaupanje stranke, morajo biti med njima vzpostavljeni taki odnosi, ki prinašajo obojestransko korist.

Zato bi med prednostmi standarda SIST ISO 9001:2000 lahko izpostavili:

  • je prožen sistem vodenja,

  • temelji na procesu in ne na postopkih,

  • spodbuja nenehno izboljševanje,

  • vidi v zadovoljstvu odjemalca merilo za uspešnost sistema,

  • vsakogar motivira s skupnim ciljem in zagotavlja sodelovanje,

  • v širokem obsegu vključuje najvišje vodstvo, saj poslovne odličnosti ni mogoče delegirati,

  • se navezuje na zakonske in regulativne zahteve,

  • zahteva postavitev izmerljivih ciljev na različnih ravneh sistema,

  • se osredotoči na učinkovito notranje komuniciranje,

  • usmerja pozornost na razpoložljive vire,

  • zahteva vrednotenje učinkovitosti usposabljanja in vodenja kakovosti.[7]

Slovenski standardi skupine ISO

Novi slovenski standardi skupine ISO 9000 nastajajo s privzemanjem mednarodnih (evropskih) standardov z metodo prevoda in v manjši meri z metodo razglasitve. Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST), slovenski nacionalni organ za standarde, je odgovoren za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje nacionalnega sistema standardizacije, ki na mednarodno primerljiv način zagotavlja vsem zainteresiranim slovenske nacionalne in druge standarde, predstavlja Slovenijo v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo ter omogoča ustvarjalno sodelovanje vseh zainteresiranih v Sloveniji pri zastopanju nacionalnih interesov v procesu evropske in mednarodne standardizacije.

V tabeli so prikazani najnovejši veljavni slovenski standardi za področje vodenja in zagotavljanja kakovosti.[8]

Tabela 2. Veljavni slovenski standardi na področju vodenja in zagotavljanja kakovosti

Oznaka slovenskih standardov

Naslov standarda

SIST ISO 9000:2002 (sl, en)

Sistemi vodenja kakovosti – Osnove in slovar

SIST EN ISO 9000-3:1998 (en)

Standardi za vodenje in zagotavljanje kakovosti – 3. del: Smernice za uporabo standarda ISO 9001:1994 pri razvoju, nabavi in vzdrževanju programske opreme

SIST ISO 9000-4:1996 (en)

Standardi za vodenje in zagotavljanje kakovosti – 4. del: Vodilo za vodenje programov zagotovljivosti

SIST ISO 9001:2000 (sl, en)

Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve

SIST ISO 9004:2002 (sl, en)

Sistemi vodenja kakovosti – Smernice za izboljšanje delovanja

SIST ISO 10005:1998 (sl, en)

Vodenje kakovosti – Smernice za plane kakovosti

SIST ISO 10006:1998 (en)

Vodenje kakovosti – Smernice za kakovost pri projektnem vodenju

SIST EN ISO 10007: 1997 (en)

Vodenje kakovosti – Smernice za vodenje konfiguracije

SIST EN ISO 10012:2003 (en)

Sistemi vodenja meritev – Zahteve za procese merjenja in merilno opremo

SIST ISO/TR 10013:2002 (en)

Smernice za dokumentacijo sistema vodenja kakovosti

SIST ISO/TR 10014:1998 (en)

Smernice za vodenje ekonomike kakovosti

SIST ISO 10015:2002

Vodenje kakovosti – Smernice za usposabljanje

SIST ISO/TR 10017:2003 (en)

Napotki za statistične metode v zvezi z ISO 9001:2000

SIST ISO/TS 16949:2002 (en)

Posebne zahteve za uporabo ISO 9001:2000 v organizacijah s serijsko proizvodnjo in proizvodnjo nadomestnih delov v avtomobilski industriji

SIST EN ISO 19011:2003

Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov ravnanja z okoljem

V Sloveniji obstaja tudi Slovensko združenje za kakovost (SZK), ki je strokovna, civilna, nevladna, nestrankarska in neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1991 z namenom, da spodbuja in razvija idejo o kakovosti, jo uresničuje v praksi, povezuje in združuje strokovnjake s področja kakovosti, obvešča javnost o dosežkih na področju kakovosti doma in v svetu, organizira izmenjavo izkušenj med člani ter sodeluje z domačimi, tujimi in mednarodnimi organizacijami s področja kakovosti.

Od leta 1992 je SZK kot uradni predstavnik Slovenije tudi polnopravni član Evropske organizacije za kakovost (EOQ).

Strokovna dejavnost Združenja se odvija v okviru strokovnih sekcij, ki so bile ustanovljene po funkcionalnem načelu. Zlasti so dejavne: farmacevtska sekcija, kemijska sekcija, sekcija za kakovost programske opreme in sekcija za nacionalni program kakovosti.[9]

Pridobitev certifikata kakovosti

Kaj pomeni pridobitev certifikata v organizaciji? Ali je pridobitev certifikata po standardih ISO 9000 res mejnik pri poslovanju organizacij in kolikšna je njegova vrednost? Ali poveča vrednost organizaciji?

Tu naletimo na deljena mnenja. Kakor mnogi predpisi in standardi imajo tudi ti svoje zagovornike in nasprotnike; medtem ko prvi vidijo v njih priložnost za povečanje kakovosti, vidijo drugi nazadovanje v povečani birokraciji.

Certifikat po standardih ISO 9000 je dokument, ki daje stranki jamstvo za zaupanje do organizacije. Z vidika mednarodnega priznanja se kakovostni organizaciji povečata tudi njen ugled in položaj na trgu. Nobena organizacija ne pridobi certifikata, če pred tem ne odstrani vrzeli v svojem poslovanju. Poleg tega omogoča priprava certifikata celotnemu osebju in vodstvu organizacije celovit kritičen pregled stanja v organiziranosti poslovanja. Načelo lastne odgovornosti, ki se uvaja z zagotavljanjem kakovosti, spodbuja vse zaposlene, tako delavce kakor tudi vodilne v organizaciji, k dobremu delu. Novi pristopi zahtevajo tudi drugačno mišljenje in organizacijsko kulturo. ISO 9000 je prinesel v organizacije sistemsko mišljenje in spoznanje, da je vse, kar naredimo, pomembno za kakovost. Deluje kot motor, da se začne v organizacijah nekaj premikati. Seveda se moramo zavedati, da je pridobitev certifikata le začetek in ne konec dejavnosti na področju kakovosti. Projektu ISO morajo slediti druge faze do celovitega upravljanja kakovosti (TQM). Čeprav so specifični cilji organizacije, povezani s pridobivanjem certifikata, lahko zelo različni, so nekateri od njih splošno veljavni:

  • povečanje preglednosti procesov,

  • povečanje kakovosti in zanesljivosti procesov,

  • izboljšanje komunikacij med udeleženci procesov in oddelki,

  • izboljšanje motivacije delavcev in vodstva organizacije,

  • povečanje ugleda organizacije in proizvodov,

  • izboljšanje konkurenčnega položaja organizacije.

Certifikat je predvsem prestižnega pomena, je le papir, ki sam po sebi ne more zagotoviti kakovosti. Vprašanja kakovosti se ne morejo reševati le s pridobivanjem certifikatov o kakovosti poslovanja. Pridobljeni certifikati ne zagotavljajo, da vzpostavljeni sistemi učinkovito delujejo, niti ne zagotavljajo uspešnosti organizacije.

Znano je, da mnogi vodilni ljudje v organizacijah pogosto izjavljajo, da imajo po uvedbi sistema precej boljšo kakovost in nižje stroške. Postavlja se vprašanje, zakaj je za to potreben prav certifikat. Razvoj kakovosti in zmanjševanje stroškov je namreč permanentna naloga vodstva, ki je ne nalagajo šele standardi ISO 9000.

Pridobivanje certifikata je prisililo mnoge organizacije, da opravijo celotno revizijo poslovanja in vgradijo  v svoj poslovni sistem potrebne mehanizme zagotavljanja kakovosti. Spoznanje, da se kakovost ustvarja v celotnem ciklu poslovnega procesa in da je večina napak vgrajena že v sistem, je mnoge organizacije prisililo k drugačnemu razumevanju kakovosti in odgovornosti zanjo. Zato v uvedenem sistemu kakovosti vidijo svojo priložnost.

Zelo varljivo je tudi prepričanje, da je uvedba sistema kakovosti po standardih ISO nekakšen čudežen recept za takojšnjo rešitev težav in da je vprašanje uspešnosti organizacije mogoče rešiti le s pridobitvijo certifikata kakovosti. Postavitev sistema kakovosti in pridobitev certifikata, ki potrjuje, da poteka poslovanje v skladu z določili standardov serije ISO 9000, je le eden od pogojev za vstop na konkurenčne trge. Če se sistem kakovosti uvaja samo zaradi pridobitve certifikata, nas lahko prav hitro zavede, ker nam daje lažen občutek, da nam uvedeni sistem zagotavlja uspešnost organizacije. Za uspešnost organizacije je to gotovo premalo. Certifikat je le orodje za učinkovito vodenje organizacije. Če nimamo proizvoda ali storitve, ki jo trg potrebuje in če nismo upoštevali potreb odjemalcev, nam noben certifikat ne bo preprečil propada.

Certifikat je vreden toliko, kolikor truda in znanja je vanj vloženega, kajti poleg zunanjih zahtev standarda je potrebno v sistem kakovosti vključiti tudi notranje zahteve v organizaciji, saj standard ne vključuje ekonomskih kriterijev uspešnosti.

ZAKLJUČEK

Časovni pritisk z datumom vstopa Slovenije v Evropsko unijo prisiljuje organizacije, da kar tekmujejo pri pridobitvi certifikata kakovosti. Dejstvo je namreč, da bo z vzpostavljenim sistemom kakovosti dosti lažje zadostiti evropskim zahtevam ter konkurenci na trgu.

Število pridobljenih certifikatov narašča. Danes je v Sloveniji veljavnih preko 1200 certifikatov serije ISO 9000.[10]

Po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice (za leto 2001) se Slovenija pri uvajanju standardov ISO uvršča v sam evropski vrh, kar kaže primerjava Slovenije z EU pri uvajanju standardov ISO 9000. Podatki kažejo, da je na milijon prebivalcev 500 certifikatov, kar nas uvršča na peto mesto v primerjavi z državami EU.[11]

Glede na ta hiter porast pridobitve certifikatov pa ostaja odprta dilema, kaj se v organizacijah dogaja po vzpostavitvi sistema? Ali organizacije res v vsakodnevni praksi delujejo po sistemu kakovosti?

Znani so primeri mnogih, ki se zadovoljijo z doseženim statusom in sistema kakovosti ne izgrajujejo naprej.

Takšen sistem je potrebno permanentno vzdrževati ter dopolnjevati, kajti kaj hitro se zgodi, da je dokumentirano eno, v praksi pa se procesi izvajajo drugače. Zato sam certifikat kakovosti naj ne bo le prestižni kos papirja, ampak resnični dokaz kakovostnega dela in rezultatov.

Reference

[1] Program dejavnosti Instituta informacijskih znanosti za leto 2003, sprejet na seji upravnega odbora IZUM-a dne 24. 06. 2003, str. 11.

[2] SIST ISO 9000: Sistemi vodenja kakovosti – Osnove in slovar (enakovreden ISO 9000:2000), druga izdaja, marec 2002.

[3] Potkonjak, Petar: Spletni priročnik za kakovost poslovanja. Pridobljeno 05. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.mojdenar.com/alea/dokumenti/dokument.asp?id=14.

[4] ISO in the 21st Century, Strategies for 2002:2004. Pridobljeno 07. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.iso.org/iso/en/aboutiso/strategies/startegies.html.

[5] ISO – International Organization for Standardization, About ISO. Pridobljeno 07. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.iso.org/iso/en/aboutiso/introduction/index.html.

[6] Slovenski inštitut za standardizacijo: Predstavitev standarda SIST ISO 9001:2000. Pridobljeno 05. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.sist.si/slo/z1/z162.htm.

[7] Slovenski inštitut za standardizacijo: Prednosti standarda SIST ISO 9001:2000. Pridobljeno 05. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.sist.si/slo/z1/z162.htm.

[8] Slovenski inštitut za standardizacijo: Slovenski standardi na področju vodenja in zagotavljanja kakovosti. Stanje dne 23. 05. 2003. Pridobljeno 05. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.sist.si/slo/z1/z162.htm.

[9] Slovensko združenje za kakovost. Pridobljeno 08. 08. 2003 s svetovnega spleta http://www.inetia.com/iso/slo/zdruz.htm.

[10] Certifikati serije ISO 9000 in ISO 14001, Certifikati kakovosti. Pridobljeno 11. 09. 2003 s svetovnega spleta http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDpm=1721.

[11] Primerjava z EU za ISO 9000 in ISO 14000, Certifikati kakovosti. Pridobljeno 11. 09. 2003 s svetovnega spleta http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDpm=1723.


Copyright © 2002 IZUM. Vse pravice pridržane.